Spet živa ideja o oživitvi Melja in MTT-ja

Konferenca Razvijamo mesto v organizaciji Umetnostne galerije Maribor (UGM) je v nekdanji Mariborski tekstilni tovarni v Melju povezala načrtovalce, kreativce in aktiviste, ki so predstavili primere dobrih, kreativnih praks v investicijah in razvojnih potencialih mestnih tkiv, seveda z vključevanjem vizualne umetnosti v razvojne projekte in modelov samoorganiziranja za boljšo klimo v mestu. Konferenca je del serije programov Umetnost in mesto, ki jih je vzpostavila UGM, da bi spodbudila in povezala sodobne vizualne umetnosti, oblikovanja in arhitekture s strategijami urbanega razvoja mest, okoljskimi razvojnimi politikami, gospodarstvom in podjetništvom. Projekt je nastal v sodelovanju s Centrom za kreativnost, osvetljuje pa tudi ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje EKO 8, ki bo v letu 2021 v organizaciji UGM potekal tudi v MTT.

Občina si prizadeva kupiti celoten kompleks, ker gre za enega večjih potencialov mesta, je na konferenci sporočil mariborski župan Saša Arsenovič. Zato je vesel podpore "nasprotne strani", saj prostor, tako kot UGM, že nekaj časa želijo napolniti z drugačno vsebino. Medtem ko bo trienale prihodnje leto konkretneje osmišljeval povezave med sodobno umetnostjo in mestom, je tokrat osvetljeval arhitekturne in urabnistične izzive, ki mesta ponujajo in generirajo. Gostiteljica, kustosinja Simona Vidmar, je gostila načrtovalce, arhitekte, naročnike, tudi uporabnike projektov, ki so predstavili nabor primerov dobrih praks, ki so že izvedeni ali pa so v izvajanju, vse pa druži ideja generiranja sprememb in omogočanja razvoja mest. Slišali smo mnoge razmisleke, kako sodobno in vizualno umetnost, arhitekturo in sploh ustvarjalnost vpeti v razvojne politike mest, kako oživiti degradirana območja in med seboj povezati dediščino, industrijsko dediščino, arhitekturo in različne ustvarjalne prakse.
Gregor Reichenberg, mariborski podžupan, je govoril o urbanističnih izzivih in razvojnih potencialih mesta, arhitekt Rok Žnidaršič (Medprostor arhitekti, Ljubljana) pa o tem, kako novi javni prostori spreminjajo mesto. Umetniški vodja Cukrarne Alenka Gregorič je predstavila, kako se nekdanja tovarna sladkorja v Ljubljani spreminja v prostor umetnosti, Gašper Medvešek s Fakultete za arhitekturo pa, kako vizualna umetnost spreminja naše navade. Pavlina Japelj iz lokalne pisarne urbane prenove Dunaja, ki jo v Mariboru poznamo tudi po projektu Mala tržnica, je govorila o začasni rabi izpraznjenih prostorov, ki so predvsem priložnost za aktiviranje skupnosti.

Odločitev za temo konference je bila enostavna, izpostavi Simona Vidmar. "Beremo in tudi na sprehodu po mestu opazimo spremembe in vedeli smo, da je to tema, ki je sedaj aktualna. Vsi, ki spreminjajo mesto, ga razvijajo, tako kot mi, so tudi željni izmenjav, praks, idej. Izmenjave dobrih praks so nekaj, kar se zadnja desetletja deli med različnimi strokovnjaki in kar je pripomoglo k temu, da se znova in znova ne ponavljajo iste napake, ideje, ki so jih nekje že razvili, pa se lahko aplicirajo v drugem lokalnem okolju. Veseli smo odziva občine Maribor, kajti želeli smo izpostaviti kreativni potencial v lokalnem in slovenskem okolju, ta pa je ogromen. Z vključevanjem tega kreativnega kapitala res lahko dosežemo zelo velike učinke z dodano vrednostjo. In to z malimi projekti in majhnimi spremembami, ni nujno, da gre za velike arhitekturne natečaje in megalomanske projekte. Že sprememba ulice v prostor, ki nam ponuja zadovoljstvo in je očiščen do osnovnih elementov, pomeni veliko za izkušnjo prebivalca. Vidimo, kaj pomeni vrniti del mesta pešcem, kaj to pomeni za psiho, karakter mesta in vsakega posameznika."

Prav zaradi te konference je spet živa ideja o razmisleku, kaj z MTT, kaj z Meljem. Že zavedanje vseh, ki odločajo, da gre na tem območju za velik potencial, je pomemben korak. Zavod za varstvo kulturne dediščine si medtem prizadeva, da bi bivšo Hutterjevo tovarno uvrstili na seznam dediščine in vsaj malo zaustavili divji razvoj, ki bi se tukaj lahko zgodil.