Tehnologija in računalniška umetnost sta v preteklem letu in pol zaprtja zaradi epidemije postali nepogrešljivo orodje za marsikoga izmed nas. V času, ko se nismo mogli toliko družiti kot sicer, sta postali osnovno sredstvo komuniciranja in ohranjanja stikov, hkrati pa sta omogočili nadaljevanje osnovnih vsakdanjih aktivnosti, kot sta delo in šolanje. A ta nenadni preskok je odprl tudi ogromno neodgovorjenih etičnih, teoretskih in praktičnih vprašanj o neizbrisnih posledicah, ki jih to prinaša za človeško družbo in naravo. Mednarodni festival računalniških umetnosti (MFRU), ki je moral lani tudi sam zaradi omejitev preseliti svoje aktivnosti na splet, se je zato letos s temo transhumanizma lotil preizpraševanja človekovega odnosa s tehnologijo ter njunim prepletanjem v javnem in zasebnem prostoru. K sodelovanju je pritegnil platformo za sodobno raziskovalno umetnost konS in še en mestni festival, Nagib, ki bo na podobna vprašanja odgovarjal iz druge perspektive: živega telesa v fizičnem prostoru in njegove vpetosti v polje biološkega.
Galerija ni več dovolj
"Kot družba smo verjetno prišli do točke, ko se bomo morali odločiti, do kod bomo pluli skupaj z novimi tehnološkimi dosežki in v kolikšni meri se bomo obrnili nazaj k sebi in naravi. Transhumanizem se v svojem najširšem pomenu navezuje na filozofijo, ki raziskuje možnosti, kako s pomočjo znanosti in tehnologije izboljšati umske, telesne in duševne sposobnosti človeka. Ta pojav je danes skoraj vseprisoten in še pridobiva veljavo, zajema široko polje in različne nivoje človekovega življenja, od spiritualnosti do narave in fizičnega ustroja. Temu botruje tudi izreden porast tehnologije, ki je postala del vsakdana. Ne gre za to, da je računalnik samo naše delovno orodje in pripomoček, postal je del našega življenja, komuniciranja in druženja. Tega se zaveda tudi MFRU oziroma umetnice, umetniki in skupine, ki skušajo raziskati in prevprašati možnosti, ali lahko tehnologija in znanost pospešita ter izboljšata razvoj človeka ali pa omejita njegovo čutenje in osebno doživljanje sveta," je osrednji pojem letošnje izvedbe festivala pojasnila nova programska vodja Aleksandra Saška Gruden.
Festival se je z letošnjo osrednjo temo, ki si postavlja vprašanje Nevarna ideja ali (svetla) prihodnost? v nasprotju z lansko izvedbo, ko je bil prisiljen skoraj celoten program izvesti v virtualnem prostoru, preselil v prostore izložbenih oken na več kot desetih lokacijah po mestu. Glavna lokacija je nekdanja Modna hiša, dogaja pa se in se bo do naslednjega petka tudi po drugih točkah zbiranja v mestu, kot so fakultete, prodajalne in nakupovalna središča ter kulturni prostori, med drugim Vetrinjski dvor, GT22, galerija E2RD in Kulturni inkubator. Del razstave bo na ogled tudi na plakatnih mestih v podhodu Slavija, na dvoetažnem mostu, v vitrinah na Koroški cesti in v Ulični galeriji v Židovski ulici. Vsaka točka je označena z nalepko na tleh in tako vidna že od daleč. "S selitvijo festivala v mestno tkivo in s povezovanjem različnih dejavnikov življenja v mestu želimo razširiti prostor in odpreti možnosti, da najširša javnost lahko dostopa do umetniških del. Danes bela kocka - galerija ni več dovolj. Ljudem želimo pokazati, kaj je umetnost, in odpreti vsa polja, da jo ljudje, ki to želijo, lahko doživijo in jo začutijo, brez omejitev oziroma pogojevanj, na primer PCT-pogoja. Poskušali smo naseliti različne prostore, kjer se ljudje vsakodnevno gibljejo, kupujejo ali družijo in jih na nekem nivoju morda tudi presenetiti ter spodbuditi razmislek ali pa radovednost o tem, kaj je računalniška umetnost," je dodala Grudnova. Poleg instalacij in dogodkov bo od 9. do 13. oktobra tudi večerni spletni program predavanj o povezavi med človekom, tehnologijo in umetnostjo, ki mu bo mogoče prisluhniti na spletni strani mfru.org, kjer sta na voljo tudi ves program in koncept festivala.
Sobivanje s kokošmi
Otvoritev MFRU, ki je letos moči združil s festivalom performativnih umetnosti Nagib, je bila danes ob 18. uri v nekdanji Modni hiši. Računalniški del je z Zvočnimi prepletanji zastopal Boštjan Perovšek, performativnega pa Lina Akif in Lucija Ostan Vejrup. V družbi kokošk v izložbi bosta preživeli kar 24 ur; s šesturnim odmorom od polnoči do 6. ure zjutraj. Svojo performativno gesto sta poimenovali Rada imam Slovenijo in Slovenija ima rada mene. "Izhodišče performansa je znano delo Josepha Beuysa I Like America and America Likes Me. Kot ironično nakazuje naslov najinega dela, je v trenutnem političnem ozračju težko izreči, da imava radi svojo domovino, kaj šele, da ima domovina rada naju. Beuys je v svojem delu kritiziral kolonialno zgodovino ZDA, kontekst najinega dela pa spodbuja refleksijo o nedemokratičnem odnosu, ki ga od države doživljamo prebivalci Slovenije. Poglavitna razlika med obema projektoma je tudi v tem, da si je Beuys delil zaprt galerijski prostor s kojotom, midve pa sobivava v njem s kokošmi," pravita umetnici.
Nagib bo s svojimi performansi v živo in fizičnem prostoru deloval kot kontrapunkt raziskovanju stroja, digitalnih svetov in virtualnih prostorov, kateremu je zapisan MFRU. "Že lani smo zaradi omejitev začeli serijo izvirnih performativnih gest v izložbah, ki niso potekale v obliki časovno zamejene predstave, ampak tako, da so lahko v različnih časovnih okvirjih nagovorile tudi naključne mimoidoče in občinstvo, ki lahko poljubno prihaja in odhaja. Eksperiment je bil uspešen, odzivi so bili odlični, tako je iz katastrofalnih razmer nastala nova oblika ustvarjalnosti, katero nadaljujemo tudi letos," je pojasnila vodja Nagiba Petra Hazabent. Med drugim se bo v ponedeljek ob 20. uri v Modni hiši ponovno aktiviral nekdaj izjemno perspektiven mariborski plesalec Miha Joska, ki je nekoč plesal celo za svetovno priznano plesno skupino Cunningham in bo znova nastopil po več kot 20 letih, pri čemer se bo z novo tehnološko realnostjo povezal prek sodelovanja s Kriptoevangelistom Matejem Modrinjakom. Skupni festivalski program se bo zaključil v petek ob 19. uri z glasbenim prvencem Tomaža Tomljanovića in Simona Belaka, ki bosta na različnih lokacijah po mestu, najprej v GT22, uprizorila Gledališko gesto za 5 glasbenikov in speče mesto. Več o programu si lahko preberete na spletni strani festivala nagib.si.
Pridobivanje praktičnih znanj
Del festivalske navezave bo tudi letos platforma za sodobno raziskovalno umetnost konS, ki bo omogočila predvsem pridobivanje praktičnih tehnoloških znanj in spodbujanje inovacij. "Z avtorskim pristopom do ustvarjalnega učenja tvorimo delavniški del festivala. Preizpraševanje in kritična analiza človeka in onkraj človeka znotraj tehnološkega, digitalnega sveta pametnih mest, pametne tehnologije, pametne mreže je izhodiščna točka intermedijske, interdisciplinarne, sodobne raziskovalne umetnosti in načinov povezovanja znanosti, umetnosti in tehnologije na poti do najrazličnejših inovacij za družbo," je pojasnil Miha Horvat, vodja mariborskega dela platforme, ki povezuje Maribor z Ljubljano, Velenjem, Novo Gorico in Novim mestom. Delavnice, ki jih bo letos ponudila, so oživljanje narisanih žužkov v Kulturnem inkubatorju v torek od 17. ure, izdelovanje samostojnega elektronskega zvočila Synchime v sredo in risanje s programsko kodo naslednji konec tedna. Več o platformi in njenih aktivnostih si lahko preberete na spletni strani kons-platforma.org.
