Dnevi knjige v Mariboru so gostili pisateljico Anno Höglund, ki je ena od vidnejših švedskih avtoric, saj sodeluje z vodilnimi avtorji sodobne švedske mladinske književnosti. Za svoje delo je doslej prejela številne domače in tuje nagrade, med drugim evropsko nagrado za literaturo Pier Paolo Vergerio, švedsko nagrado Snöbollen in častno nagrado na sejmu v Bologni. Njena dela so prevedena v številne jezike, pri nas pa je predstavila ilustrirani roman o odraščanju, dvomih vase in vseh drugih tegobah z naslovom Biti jaz.
Kdo je torej Rosa? Anna Höglund pravi, da je zelo pametna punca. "Želim si, da bi bila jaz takšna pri teh letih. Seveda punca potrebuje pomoč, ampak ves čas si prizadeva razumeti, zakaj se neki občutki lepijo nanjo. Analizira, od kod prihaja, ukvarja se s spolno identiteto in tako naprej. Najprej sem mislila napisati novelo, potem sem razmišljala, da bi naredila strip, nato pa sem našla pravo formo. Seveda ima knjiga svoje besedilo, ampak to nisem čisto jaz. Z ilustracijo sem tudi skušala zajeti Rosine občutke, ki prihajajo iz zunanjega in notranjega sveta," je dejala.
Takšno knjigo bi si želela, ko sem bila stara trinajst let, saj takrat o teh stvareh nismo govorili
Pisateljica ima pet otrok, štiri sinove in hčerko, ki ji je pri delu tudi pomagala. "Zdaj je stara dvajset let, ko pa je knjiga nastajala, je bila seveda mlajša in mi je bila v pomoč. Veliko govori in ves čas sva se pogovarjali o jeziku mlajše generacije, saj mi seveda ni bil več tako blizu. Najprej sem med najinimi dialogi le risala, ko pa sem začela z urejanjem poglavij, mi je hči povedala, s katero od ilustracij naj tudi začnem. Ko si najstnik, so občutki v tebi pomešani med sabo. To je mogoče celo najhujši čas v življenju, vsaj meni je bil. In tudi pri moji hčerki, zato sem bila celo šokirana, da se kaj veliko ni spremenilo. Debate o menstruaciji, homoseksualnosti in tako dalje so sicer zdaj bolj odprte, vsaj pri nas na Švedskem. Je pa najstništvo še vedno težaven čas, veliko stvari še ne veš in skušaš doumeti, od kod vse prihaja v tebe. A hkrati je to tudi lep čas in knjiga daje upanje, da si bolj svoboden. Takšno knjigo bi si želela, ko sem bila stara trinajst let, saj takrat o teh stvareh nismo govorili. Spomnim se, kako jezna sem bila, zdaj niti ne vem več, zakaj. Raje bi bila fant, ker bi mi bilo lažje. Nikoli nisem šla s krilom v šolo. Mislim, da sem zato knjigo tudi napisala. Ustvarila sem jo za svojo hčer in njeno generacijo," razmišlja Anna Höglund.
Mlade danes bremenijo podobne stvari kot nas, dodaja, ampak znova in znova prihajajo nove. Družbena omrežja so po njenem zanje vzpostavila še težje razmere za odraščanje. "Seveda mlado generacijo razumem, saj se tudi mi še učimo. A hčerka mi je ves čas govorila, da bo zaprla instagram, ker ga ne more več gledati. Nekaj časa ga je odpirala in zapirala, zdaj pa se je dokončno odločila, da tega ne bo imela. In to počne vse več mladih, ker imajo dovolj tega popolnega življenja na omrežjih. Ker, kot pravijo, so tam vsi lepi, srečni, pametni, imajo zanimiva življenja in idealna razmerja. In čeprav vedo, da je to laž, te vseeno nekako še nažira naprej. Ker je zelo pomembno, kako izgledaš navzven. Včasih je to veljajo za punce, zdaj pa še za fante. Vse je odvisno od tega, kako izgledaš."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
