Andreja Čibron Kodrin
Dr. Svetlana Slapšak je kritičarka, znanstvenica, antropologinja in doktorica antičnih študij. Napisala je že 91 knjig, v zadnjem obdobju sta izšla roman Istomesečniki ter izvirna monografija Volna in telo, pred izidom pa sta še dve knjigi. Med 400 znanstvenimi študijami omenimo samo zadnji o antropologiji hrane in o gledališču, ob tem pa še bogato bero kolumn, ki jih že 22 let piše za časnik Večer. "Ne pretiravamo, če rečemo, da gre za najbolj cenjeno, znano in produktivno kritično humanistično intelektualko na Slovenskem," je intervjuvanko označila Petra Vidali, slovenska kritičarka, publicistka in urednica kulture pri časniku Večer. Čeprav naj bi po napovedi pogovor tekel predvsem o novi monografiji, pa je zajel širok nabor aktualnih družbenih tem.
Znižanje okusa in ideološka umetnost sta katastrofa
Prve so se dotikale kulturnega praznika. Slapšakova je povedala, da je v zvezi s Prešernom pred časom pisala le o mitu vodnega človeka in da ima do državnih nagrad za kulturo popolnoma nevtralen odnos, slavnostne prireditve pa da so pač zanimiva tradicija, ki bi jo nekoliko spremenila: "Prejšnje nagrajence bi posadila v prve vrste, politike pa v zadnjo vrsto."
Na vprašanje, kako je v 21. stoletju mogoče pozivati k linču umetnikov, misleč na reakcije novodobne televizije na Prešernovi nagrajenki pred dvema letoma, je pojasnila, da je ta medij zasnovan na ideologiji stranke, ki je v osnovi stalinistična, njena zahteva pa je socrealistična umetnost. "Sploh ne razumejo sodobne umetnosti." Okus desnice je opredelila kot "čim bolj realistično, čim bolj prepoznavno in ideološko precizno". Slapšakova je svoje pogoste kritike te televizije, tudi v Večerovih kolumnah, pojasnila kot svojo državljansko dolžnost zoper proizvajanje "groze in strahu na eni in množičnih psihoz na drugi strani". Podobne pojave opaža tudi na globalni ravni, tudi v ZDA, krepi se totalitarizem. "Znižanje umetniškega okusa in oblikovanje ideološke umetnosti pa je katastrofalna kombinacija," je prepričana.
Lani nagrada za najboljše literarno delo v Srbiji
Pisateljica je lani v Srbiji dobila nagrado za najboljše literarno delo za roman Ravnoteža (v slovenski izdaji Istomesečniki), ki je nastal že v devetdesetih letih, a ni mogel iziti prej zaradi parodije na pisatelja, politika in nacionalista Dobrico Ćosića. "Parodiram ga z velikim veseljem in sem na to ponosna," je povedala Slapšakova. Piše o razmerah v Beogradu v letih 1993 in 1994, času mobilizacij v vojsko, ko so se Beograjčanke povezale in skrivale moške ter se angažirale na demonstracijah. Glavna junakinja knjige tipka pisateljev roman, kot protiutež tej slabi literaturi pa si izmišlja svoj roman po vzoru pisanja sester Brontë, v romanu se torej prepletajo fiktivne in realne usode žensk. Sporočilo avtorice je, da ženske lahko ustvarijo svet, v katerem je mogoče tudi velike udarce preseči z ljubeznijo, drobnimi gestami, kot sta skupno pitje kave, druženje ob cigareti ...
Pogovor o noviteti Volna in telo pa je sovpadal z aktualnim svetovnim rekordom v neprekinjenem 28-urnem kvačkanju za Guinnessovo knjigo rekordov, ki sta ga isti dan dosegli Anita Kac in Jadranka Smiljanić v Slovenj Gradcu. Slapšakova je med drugim pojasnila, da tekst v latinščini najprej pomeni tkanje in šele nato tekst. Zanimivo je tudi njeno razmišljanje o pletenju in premišljevanju medtem: "Pletenje je pravzaprav fizična podoba teksta." Spomnila je tudi, da vsak dan "živimo z ovcami", saj uporabljamo mnoge izdelke, v katerih je lanolin, volna pa je proizvod, za pridobitev katerega živali ni treba ubiti, v primerjavi denimo s krznom.
V razpravi so poslušalci in gostja odprli še mnoge druge teme, denimo problematiko odseljevanja mladih v tujino, preveliko opiranje države na filantropijo, birokracijo v zdravstvu, konec neoliberalizma, premajhno samooskrbnost države s hrano itd.
