Petra Zemljič
Center urbane kulture Kino Šiška in Nomad Dance Academy Slovenia napovedujeta 7. mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival, ki bo med 23. in 29. novembrom na različnih prizoriščih v Ljubljani. Odprl ga bo grški koreograf Christos Papadopoulos s kvartetom Opus, predstavo, ki jo opisujejo kot intelektualni kakor tudi čisti estetski užitek. V dveh večerih bodo predstavili še sedem zgodnjih del ameriške koreografinje Lucinde Childs, prihaja pa tudi zagrebški kolektiv BADco., ki mu letos v Ljubljani namenjajo tudi posebno pozornost.
Škoda ni poravnana
"Za umetnicami in umetniki, kulturnimi delavkami in delavci v Republiki Sloveniji je turbulentno, negotovo, nespečno in izčrpavajoče leto, ki smo ga člani umetniške ekipe CoFestivala z aktivističnimi kulturniškimi soborci preživeli v boju za zagotovitev temeljnih pogojev umetniškega in kulturnega dela," pa najprej, v uvodniku k festivalski tiskani ediciji, zapišejo programski protagonisti festivala. "V dnevih in nočeh. Od zaključka CoFestivala 2017 smo člani ekipe – in cela vrsta soborcev – izpolnili 851 strani najrazličnejših razpisnih obrazcev, s katerimi smo si prizadevali pridobiti sredstva za delo in programe, pomagali pisati peticije proti ksenofobnim napadom na sodelavce in prijatelje, ki živijo in delajo v Sloveniji in niso državljani RS, in javne dopise v imenu celotne umetniške skupnosti," še zapišejo sokuratorji festivala - Dragana Alfirević, Mitja Bravhar, Dejan Srhoj, Rok Vevar in Jasmina Založnik, ki je za Večer preciznejša. Sicer priznava nekaj naknadnih manjših izrednih razpisov s strani kulturnega ministrstva, a storjena škoda še zdaleč ni in ne more biti poravnana. Pod vprašajem ni le obstoj mnogih organizacij, ampak predvsem strokovnost tistih, ki so vloge obravnavali. Neodgovorjeno po njenem ostaja vprašanje, kako je mogoče, da so iz programov izpadli skorajda vsi producenti, katerih produkcije so v preteklih letih uvrščene na najpomembnejše domače in tudi številne mednarodne festivale ter so prejele najbolj prestižne nacionalne nagrade in katerih delo je bilo s strani stanovskih društev in strokovnih žirij prepoznano kot presežno?
Program sicer po besedah Založnikove ne odseva teh bojev, zdi se jim pomembno, da je zapisano, v kakšnih pogojih so letos delovali in v kakšem vzdušju so ustvarjali program. Edicije, ki sledijo prijavnemu letu, so seveda zahtevnejše in težavnejše iz več razlogov. Sredstva za izpeljavo programov niso znana, obseg in pogoji pri sestavi programa so negotovi, kar pomeni, da se je težje dogovarjat. "Več je torej tveganja v sprejemanju odločitev in zakoličenju dogovorov s tujimi producenti. Dokler finančna konstrukcija ni jasna, ne veš natančno, s kakšnim deležem lahko participiraš v programih. Če čakaš predolgo, se ti zlahka zgodi, da mnogih produkcij ne moreš pripeljati na festival, saj so avtorji in zasedbe v času odloženega povabila že zasedeni," o težavah govori Jasmina Založnik. Kljub vsemu so sestavili program, ki je "izjemno kvaliteten, raznolik in vznemirljiv." Sestavljajo ga dela, ki s postopki in načini naslavljajo široka vprašanje družbenosti oziroma kolektivnega telesa v družbi. Obetajo se predstave z veliko gibanja.
Retrospektiva in stari znanci
V dveh večerih bodo predstavili še sedem zgodnjih del ameriške koreografinje Lucinde Childs, in to prav v času, ko v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti poteka retrospektivna razstava, posvečena legendarnemu kolektivu Judson Dance Theatre, v katerem je koreografinja začela plesno pot. "Pomen zgodovine sodobnega plesa in njen vpliv na razvoj te prakse je eden od pomembnih stebrov, ki jih CoFestival izpostavlja. Ob aktualni produkciji tako že nekaj let v svoj program premišljeno umeščamo tudi ‘figure’ sodobnega plesa, referenčna imena iz zgodovine. S spremljevalnim programom, kot so predavanja, pogovori, filmi, jim ustvarimo tudi ustrezen kontekst. Še zmeraj so izjemno sveža ter se še vedno posredno pogosto vpisujejo v aktualno produkcijo. Lucindo Childs bomo predstavili z zgodnjimi deli."
