Tudi v katedralah bo peklensko vroče

Slovenske univerze so v sodelovanju s kulturnimi institucijami začele pogovore, kako kulturno dediščino zaščititi pred posledicami podnebnih sprememb. Prvo srečanje je bilo v organizaciji Univerze v Mariboru ta teden v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer so izpostavili, da je treba v Sloveniji, regiji in na ravni EU intenzivirati raziskave na področju dediščinske znanosti in podnebnih sprememb. Vse tri javne univerze in Univerza v Novi Gorici želijo na tem področju razviti program nacionalnih raziskav, ki bi povezal vse relevantne deležnike in ustrezno naslovil to pomembno področje, ki je lahko ne nazadnje tudi gonilo razvoja v družbi in prilagajanj podnebnim spremembam.

Kot je povedal mariborski rektor Zdravko Kačič, je ambicija vzpodbuditi vrhunske interdisciplinarne raziskave, inovacije in prenos znanja med raziskovalnimi institucijami in organizacijami, ki se ukvarjajo z dediščino. Namera ima podporo rektorske konference, prav tako praktično vseh relevantnih institucij. "Mi sami težko najdemo odgovore, to pričakujemo od znanstvenikov," je denimo povedala Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja.

Vsega ne bo mogoče rešiti

Podnebne spremembe kulturno dediščino močno ogrožajo. Na eni strani z vse več ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so neurja, vročinski valovi, poplave, suše in požari, ko lahko naenkrat izgine ali se močno poškoduje velik del tako naravne kot kulturne zapuščine, na drugi pa je tu tudi stalen vpliv višjih temperatur, bolj suhega zraka ali večje vlage, ki v kombinaciji z več insekti bolj pospešeno uničujejo materiale v zgodovinskih stavbah in muzejih, pri katerih je trend, da pokurijo vse več energije. Odgovora, kako se vsemu temu prilagoditi, (še) ni, modeli pa kažejo, da bo konec tega stoletja denimo v evropskih katedralah med 40 in 45 stopinjami Celzija. "Iz znanosti o okolju smo dobili izjemno dobre modele za klimatske spremembe, ne vemo pa, kako se bodo različne tipologije kulturne dediščine obnašale pri povišanih temperaturah in nasploh katastrofalnih vremenskih pogojih. Te modele je treba pospešeno raziskati, da bomo lahko razumeli vpliv podnebnih sprememb 50 ali 100 let od danes," je razmišljal profesor dediščinske znanosti na University College London in profesor analizne kemije na Univerzi v Ljubljani Matija Strlič, ki je tudi predsednik programskega odbora slovenskega vozlišča Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost. Druga težava je po njegovih besedah, da nimamo splošnih modelov vrednotenja kulturne dediščine. "Tudi pri kulturni dediščini bo treba razmisliti, katero ohranjati, ker ohraniti vse bo nemogoče," je izpostavil in omenil primer v Veliki Britaniji, kjer so se po težki javni razpravi že odločili, da bodo določene vasi ob obali, ker ne bo denarja za konzervacijo, prepustili morju. Ta debata Slovenijo še čaka.

Bolnišnica Franja kot primer dobre prakse

Posveta se je udeležila tudi Johanna Leissner, vodilno ime na področju razvoja politik kulturne dediščine v Bruslju, sicer zaposlena na inštitutu Frauenhofer. Zadnja tri leta je vodila ekspertno skupino Odprte metode koordinacije za kulturno dediščino in podnebne spremembe, ki je za EU in države članice pripravila ukrepe, pa tudi prek 80 primerov dobrih praks. Med njimi sta tudi dva iz Slovenije. Prvi je obnova uničene bolnišnice Franja, ki so jo s hudourniškimi barikadami preventivno zaščitili pred prihodnjimi neurji. Drugi pa z območja Nature 2000 na Kozjanskem, kjer lokalni sadjarji ohranjajo znanje o pridelavi tradicionalnih vrst sadja na travnatih površinah, ki ob visokih temperaturah najbolje absorbirajo ogljikov dioksid. "Veliko je zgradb v Evropi, ki imajo težave zaradi suš. Zemlja se izsušuje, temelji pa postanejo nestabilni. Kako to rešiti? V eni najstarejših sinagog v Nemčiji zalivajo zemljo ob zgradbi, ker preprosto ne vedo, kaj naj naredijo. Soočamo se z velikim izzivom in potrebujemo kreativnost zelo različnega spektra ljudi, tudi takih z znanjem naših prednikov," je izpostavila Johanna Leissner. Ključno se ji, zdi, da se začne o tej temi razpravljati in da so vključeni tudi politični odločevalci na vseh nivojih. "Kulturna dediščina nekoliko napreduje na evropski politični agendi, vendar je pri velikih govorih in programih vedno pozabljena," je še izpostavila.

Univerza ustanavlja Kreativno jedro

Medtem je Lidija Fras Zemljič, profesorica na Fakulteti za strojništvo, navedla, da mariborska univerza že izvaja raziskave, ki lahko koristijo ohranjanju kulturne dediščine. Med drugim razvijajo aktivno embalažo za hrambo objektov kulturne dediščine, ki bo preprečevala vpliv škodljivih plinov in zavirala rast škodljivih gliv in bakterij, ukvarjajo se s tem, kako zgraditi energetsko nevtralno skladišče, razvijajo protikorozivne okoljsko prijazne premaze, spodbujajo ponovno gojenje sviloprejke in med drugim digitalizirajo oblačilno dediščino. Do jeseni bi radi zagnati tako imenovano Kreativno jedro, s katerim želijo povezati raziskovalce vseh disciplin in zagnati raziskave tudi v povezavi z dediščinsko znanostjo, cilj je še doktorski študij na tem področju. "Želimo si, da bi v Kreativnem jedru sedeli tudi predstavniki kulturnih zavodov in nas usmerjali, a ne samo pri vrhunskih raziskavah, ampak tudi aplikacijah in inovacijah, ki so v vzhodni regiji in celotni Sloveniji potrebne," je pojasnila Lidija Fras Zemljič.