V 87. letu starosti je v Beogradu umrl srbski režiser in scenarist Dušan Makavejev. V 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja je ustvaril več prelomnih filmov, številni spadajo v črni val jugoslovanske kinematografije. Bil je prvi ambasador jugoslovanskega filma po svetu. Med drugim se je podpisal pod filme Parada (1962), Človek ni ptica (1965), Nedolžnost brez zaščite (1968), Manjka mi Sonja Henie (1972), Sladki film (1974) in Gorila se kopa opoldne (1993), ki je njegov zadnji dolgometražni film.
Bil je tudi urednik več časopisov: Student, Književne novine in Danas. Za svoje delo je prejel številne nagrade tako doma kot v tujini, med njimi oktobrsko nagrado Beograda, srebrnega medveda na Berlinalu, srebrno areno v Pulju, nagrado Luisa Bunuela v Cannesu, srebrnega huga v Chicagu in zlato dobo Belgijske kraljevske kinoteke. Lani je postal častni doktor na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu.
Pred osmimi leti se mu je Slovenska kinoteka poklonila z retrospektivo, ki je ponudila devet celovečercev ter več kratkih eksperimentalnih in dokumentarnih filmov. Na ogled so bili tudi njegovi kratki filmi, ki jih je začel snemati leta 1955 kot amater v znamenitem beograjskem Kino-klubu, med drugimi Pečat, Antonijevo razbito ogledalo, že omenjena Parada in Nova domača žival. (sta)
