Umrla je partizanka in pisateljica Valerija Skrinjar - Tvrz

kr, sta
17.07.2023 12:45

"Če ne bi bilo partizanov, tudi današnje Slovenije ne bi bilo. Zelo pomirjena sem, ko vidim, kako se spoštuje zapuščina NOB," je še letos januarja rekla na Osankarici, ko se je prišla poklonit spominu na Pohorski bataljon.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Valerija Skrinjar - Tvrz (1928-2023)
Wikidata

V 95. letu je umrla književnica Valerija Skrinjar - Tvrz, je poročala RTV Slovenija. V Zagorju ob Savi rojena pisateljica je po vojni, v kateri je doživela boje na Menini planini, kot dopisnica Tanjuga potovala po Jugoslaviji, po 40 letih bivanja v Sarajevu pa se je kot begunka vrnila v Slovenijo. Napisala je več kot 30 knjig, bila je tudi prevajalka.

Rodila se je 8. novembra 1928 v rudarski družini v Zagorju ob Savi, v času, ki ga je zaznamovala huda gospodarska kriza. Petnajstletna se je pridružila partizanom. Med drugim je bila partizanska učiteljica, nato šifrantka v operativnem štabu Šlandrove in Zidanškove brigade pri komandantu Franti. Tam je doživela tudi pekel bojev na Menini planini in preboj petsto borcev iz obroča 12 tisoč borcev SS-ovske divizije Galizien. Kot šifrantka je upodobljena tudi v filmu iz leta 2019 Preboj, ki ga je po knjigi Past na Menini planini partizanskega komandanta Franca Severja Frante režiral Dejan Babosek.

"Spomin na take dogodke je luč, za nas je to svoboda. Tukaj so padli borci, ki so ustvarili temelje današnje svobodne Slovenije. Oni so ljubili domovino, svobodo in mir. Za vse to so dali svoja življenja. Šli so v borbo, pa nihče ni vedel, če bo preživel, a ljubezen do domovine je bila močnejša. Naša dolžnost je, da jih spoštujemo. Sama se nisem borila na Pohorju, ampak na Menini planini s Francem Severjem - Franto in v Zasavju. Še zdaj pomnim obraze svojih soborcev, ki so padli. Bilo je biti ali ne biti. Če ne bi bilo partizanov, tudi današnje Slovenije ne bi bilo. Zelo pomirjena sem, ko vidim, kako se spoštuje zapuščina NOB," je še letos januarja povedala našemu novinarju Jonu Knezu na Osankaric ob 80. obletnici padca Pohorskega bataljona.

 

Napisala je več kot 30 knjig za mlade in odrasle. V trilogiji Zmajeva kri je v romansirani obliki prikazala zgodovino premogovništva v zagorskem rudniškem bazenu. Je tudi avtorica trilogije z romani Na svoji žlahtni zemlji, Jutro v Bosni ter Bosna in Soča. V tem romanu, ki je izšel v slovenskem prevodu Stanke Rendla, je ubesedila dogajanje na Soški fronti med prvo svetovno vojno. Pisateljica spremlja bosanske moške, ki jih je Avstro-Ogrska mobilizirala v svojo armado, njihovo vojskovanje na fronti in vrnitev v njihovo deželo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.