Film Najsrečnejši človek na svetu je sicer koprodukcija šestih držav; poleg Slovenije še Severne Makedonije, Belgije, Danske, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Slovenski koproducent je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo, ki je ob uvrstitvi filma v uradni tekmovalni program beneškega filmskega festivala povedal, da s priznano makedonsko režiserko Teono Strugar Mitevsko sodeluje že skoraj 20 let, od njenega debitantskega celovečernega filma naprej. Njeni filmi po njegovih besedah odpirajo relevantne družbene in politične teme, zato ga veseli, da to prepoznavajo tudi najpomembnejši svetovni filmski festivali.
"Letošnja 90. obletnica filmskega festivala v Benetkah bo zato tudi za nas še posebno slavnostna, saj so prav izbrani slovenski filmski ustvarjalci del ožje ustvarjalne ekipe režiserke Mitevske," je še povedal Hočevar. Scenarij za film sta napisali scenaristka iz BiH Elma Tataragić in režiserka, ki sta sodelovali tudi pri njenem zadnjem filmu Bog obstaja, ime ji je Petrunija iz leta 2019. Do danes je ta film prejel več kot 30 mednarodnih nagrad, med drugim filmsko nagrado Evropskega parlamenta lux in nagrado ekumenske žirije na 69. Berlinalu.
Najsrečnejši človek na svetu je šesti celovečerni film režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske. V filmu igrajo Jelena Kordić Kuret, Adnan Omerović, Labina Mitevska, Ana Kostovska, Ksenija Marinković, Izudin Bajrović, Irma Alimanović, Vedrana Božinović, Mona Muratović, Nikolina Kujača, Siniša Vidović in Kemal Rizvanović. Film pripoveduje zgodbo Asje, 40-letne samske ženske, ki živi v Sarajevu. V želji po spoznavanju novih ljudi dan preživi na hitrem zmenku. Ujame se z Zoranom, 43-letnim bankirjem. Vendar Zoran ne išče ljubezni, temveč odpuščanje, so o vsebini filma zapisali pri SFC.
Zgodba o negotovosti življenja, naključnih srečanjih, ki združijo agresorja in žrtev ter obujajo bolečo preteklost
"Kaj nas definira: naša etnična pripadnost, vera, spol? Kaj nas deli ali združuje? To je zgodba o negotovosti življenja, naključnih srečanjih, ki združijo agresorja in žrtev ter obujajo bolečo preteklost; to je zgodba o nemogočih povezavah, o ljubezni in absurdu. Film se začne kot ekskurzija, ki jo vodi humor in se razvije v grenko izkušnjo. Naravni ritem je prvinski in je tesno povezan s človeškimi raziskovalnimi tehnikami pri iskanju resnice po nasilju. Film vidim kot simfonijo koreografiranih gibov, ki odpirajo plasti čustev, le-ta gledalca počasi zapletajo v vrtoglavo izkušnjo. Bistvena je lokacija: hotel v slogu 80-ih, priča nekdanjega jugoslovanskega arhitekturnega sloga: betonski brutalizem ali modernizem, potem pa je tu še poškodovano mesto Sarajevo, pričevanje o odprtih ranah in preteklih bolečinah," je o svojem najnovejšem celovečernem filmu povedala režiserka sama.
Film so poleg Slovenskega filmskega centra sofinancirali Filmska agencija Severne Makedonije, Eurimages, Danski filmski inštitut, Hrvaški avdio-vizualni center, Fundacija za kinematografijo in ministrstvo za kulturo in šport kantona Sarajevo, v sodelovanju z Belga Productions in podporo ukrepa denarnih povračil belgijskega filmskega sklada ter Filmskega studia Viba film.
