V finalu za Grumovo nagrado pet dramates (in en dramatik)

pv
18.03.2020 16:27

V ožjem izboru za najboljšo slovensko dramo so dela Iza Strehar, Tjaše Mislej, Simone Semenič, Simone Hamer in Katarine Morano ter Žige Divjaka

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka je v Mestnem gledališču ljubljanskem že bilo - izvrstno - uprizorjeno.
Peter Giodani

Prešernovo gledališče Kranj je moralo odpovedati oziroma v nedoločno prihodnost premakniti jubilejni, 50. Teden slovenske drame. Izredne razmere pa niso onemogočile razglasitve nominirancev za letošnjo nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo in za nagrado za mladega dramatika.
Žirija se je letos zamenjala, zdaj jo sestavljajo Matej Bogataj (predsednik), Srečko Fišer in Amelia Kraigher. Žirija je letos prebrala enainštirideset besedil za nagrado Slavka Gruma in šestnajst besedil v kategoriji za mladega dramatika. Za nagrado Slavka Gruma je nominirala naslednja besedila: Izkoristi in zavrzi me Ize Strehar, Naše skladišče Tjaše Mislej, rabljena roba Simone Semenič, Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka ter Vse OK Simone Hamer.

Simona Semenič je stalnica med finalisti.
SMG
Tudi Simona Hamer je Grumovo nagrado že dobila.
Boštjan Lah
Na Dnevih komedije bo videti tudi satiro Gledališča Celje Vsak glas šteje, ki govori o "stricih iz ozadja", ki skozi politiko skušajo uveljaviti svoje interese. 
Jaka Babnik

Socialne teme obravnavane površno in od zgoraj

Žirija je v svojem poročilu evidentirala prevladujoče trende in jih tudi že kritično analizirala, besedilo je res vredno branja in priporočljivo za nadaljnje uporabe, dobili smo tako rekoč rezime "napak slovenskega dramskega pisanja". "Opažamo, da je dramska bera pestra in razgibana, prisotni so vsi dramski žanri, od drastične pokopališke komedije do predelav iz tradicije ali iz zgodovine (po)znanih motivov in situacij, od Don Juana do Turandot, nastopajo zgodovinske osebe, drame pa so pritrjevalne, afirmativne do zgodovinskih dejstev in jih ne poskušajo prevrednotiti. Pogoste so navezave na antiko, na primer posodobljen motiv Ojdipa, spisan v obliki zapletene kriminalke, nekatere drame so izrazito alegorične in druge spet veristično prizemljene. Slednje tudi prevladujejo, prav tako je opazno široko zanimanje za socialno problematiko, ki se kaže v opisih monotonega in izčrpavajočega dela v napol zaporniških ali taboriščnih pogojih, opazna je še osredotočenost na nekakšen novodobni proletariat, kakor ga predstavljajo vsi tisti, ki so tako ali drugače vpeti v prodajo, premeščanje, skladiščenje proizvodov," je začela žirija.
A je takoj nadaljevala tudi že s pomislekom: "Vendar se nam je pogosto zazdelo, da se socialnih tem in zaostrenih delovnih pogojev drame ne lotevajo samo zato, ker socialna varnost vse bolj izginja in je obilje pač hierarhično in piramidno namenjeno le peščici, ki ima tudi zares politično in družbeno moč, temveč se jih lotevajo tudi zaradi ugajanja pričakovanjem naslovnikom. Pri tem ugotavljamo, da so socialne teme pogosto obravnavane nekako površno in od zgoraj, brez stika s stanjem na terenu in brez globljega vpogleda v usode odrinjenih in izkoriščanih.
Seveda pa konflikti niso omejeni samo na tiste med prekarci, temi sodobnimi dninarji, in med delodajalci, od katerih pogosto vidimo le njihove hierarhično nižje predstavnike, razne priganjače in delovodje, temveč se zagatna situacija kaže tudi v njihovih medsebojnih odnosih, vsak je proti vsem in zato vsakršna pozornost in empatija, ki nista izginili iz dramatike, še toliko bolj zasijeta."

Avtorji obvladajo tehnike, ne pa vsebine (in jezika)

Žirija nadalje opaža, da se drame precej pogosto ukvarjajo s samim pisanjem, z lastnimi pravili in njihovim kršenjem, "kar je posledica dejstva, da so avtorji pogosto vešči različnih tehnik pisanja, manj spretni pa so v prepoznavanju velikih tem". Te, kadar nastopijo, so pogosto izpisane površno in neustrezno, kot da bi se spretnost pri pisanju in najdenje ustreznih tem nekoliko razhajala. Pogosti so prizori nasilja, tudi spolnega, in opaziti je, da postajajo tudi čustva, če že ne odsotna ali potlačena, vse bolj razpoložljiva, pragmatična; s tem ustrezajo trženju in prodaji vsega.
Mestoma smo opazili nizko stopnjo obvladovanja jezika, ne le slovnice in pravopisa, večji problem je premajhna pozornost na jezikovne razsežnosti, jezikovno karakterizacijo govorcev. Dialekti in drugi substandardni govori so sicer uporabljeni precej pogosto, a zdi se, da nemalokrat v prostodušnem prepričanju, da je z njimi dialog avtomatično pristnejši."

Delavniška mlada dramatika

Besedila izkazujejo pestrost dramskih pristopov, ob veristični in bolj linearni dramatiki so tu kompozicijsko okretna dela, ki z mešanjem različnih ravni dramskega dogajanja lovijo tisto neubesedljivo, družbeno in za posameznike pereče, kar seveda hkrati kaže, da del slovenske dramatike stopa vštric z vsemi tendencami, od narativnosti do različnih in razgibanih oblik potujevanja, ki so prisotne tudi pri velikih imenih sodobne evropske dramatike, so še zapisali.
Opažajo še, da vse več besedil mladih dramatikov nastaja v okviru raznih delavnic in tečajev dramskega pisanja. "Zato smo bili razočarani nad večino besedil, ki so prispela na natečaj za mladega dramatika. Bolj kot veščina v teh besedilih prevladuje želja po izpovedi, enkrat gre za spolno orientacijo, drugič za razkrivanje področij družbene neenakosti in patologije. Kljub temu pa so redke igre ta razmeroma nizek nivo prebile in uspele predstaviti nove glasove in pristope," so zaključili.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta