V pristanu sanjačev za boljši svet

Petra Zemljič Petra Zemljič
11.03.2019 10:23

Tri predstave v letu 2020 na območju bivše Jugoslavije za vzpodbujanje dialoga različnih kultur in odpravo nekaterih najtrdovratnejših predsodkov o migrantih

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tragedija, ki je ne smemo dopustiti
Epa

Dubrovniški poletni festival, SNG Maribor in nevladna organizacija Kulturanova iz Novega Sada soustvarjajo evropski projekt Port of Dreamers (Pristan sanjačev), ki je bil izbran za sofinanciranje v okviru razpisa Evropske komisije in se posveča perečemu in aktualnemu problemu, s katerim se spopada ves svet - fenomenu migracij, ki ga večina Evropejcev, tudi Slovencev, še vedno dojema kot izrazito negativen pojav. Projekt se bo zaključil prihodnje leto.
Vsak od omenjenih partnerjev se v okolju, kjer deluje, ukvarja s problematiko migracij in posameznikov. Iz omenjenih inštitucij sporočajo, da je izhodišče projekta kultura in obstoječa politika lastnega okolja ter družbene klime, v katerih delujejo. Med drugim se v tem času ukvarjajo z različnimi vrstami migrantov, tudi s tistimi s statusom begunca, na izrazito individualen način, ob tem da kombinirajo različne metodološke pristope in teoretska izhodišča.
Projekt je sestavljen iz treh delov: delavnic z migranti, umetniškega laboratorija in umetniške kreacije treh samostojnih, toda vsebinsko povezanih gledaliških predstav, ki bodo predstavljene na Dubrovniškem poletnem festivalu leta 2020. V Mariboru se je prva faza začela v februarju, hkrati tudi druga - umetniški laboratorij, v katerem sodelujejo mladi soustvarjalci predstav vseh treh partnerjev: Ivor Martinić (SNG Maribor), Uroš Mladenović (Kulturanova) in Ivan Penović (Dubrovniški poletni festival). Skupaj z migranti bodo v Mariboru na osmih delavnicah govorili o tem, kako domača javnost sprejema migrante, kako jih dojema in kaj so negativne ali pozitivne izkušnje. Te so zelo različne kot tudi razlogi, zakaj so nekateri migranti prišli in ostali v Sloveniji. Rezultat teh delavnic bodo tri predstave, ki jih bomo premierno lahko videli na poletnem festivalu v Dubrovniku v letu 2020, kasneje pa, vsaj mariborsko zgodbo, na tukajšnjem odru.
Partnerji v projektu poudarjajo izredno sodelovanje in pomen te zgodbe, kajti svet, ki je bolj kot kadarkoli razdeljen zaradi parcialnih političnih interesov, imperialističnih in kapitalističnih zahtev različnih držav z namero po vsaj regionalni, če že ne svetovni prevladi, bo moral po njihovem poiskati način, kako zgladiti razprtije in omejiti sovraštvo do tujega in drugega z namenom skupnega sobivanja v resničnem sožitju. Zlasti v zadnjem času pa je pozornost medijev in političnih populistov, povezana z migracijsko tematiko, usmerjena na vojne razmere v Siriji oziroma na dogajanje na širšem območju Bližnjega vzhoda, čeprav je na tisoče migrantov na mejah Evropske unije umiralo že leta, preden se je vojna v Siriji sploh začela. Še posebej veliko medijsko pozornost je pritegnila človeška tragedija - pomorska nesreča ob italijanskem otoku Lampedusa, v kateri je umrlo več 350 ljudi. "Da bi za vselej preprečili takšne človeške katastrofe, se moramo zato vprašati, kakšna je pravzaprav družba, v kateri želimo živeti. Je to sovražno nastrojena družba, v kateri je človek človeku žival, neposredna grožnja v dinamiki socialnega darvinizma, ali pa je mogoč dejanski 'raj na Zemlji' za ljudi vseh ras, prepričanj, kultur in identitet? Svoj skromni prispevek k refleksiji slovenskega družbenega in političnega realnega tako razvijamo tudi v okviru projekta Port of Dreamers," sporočajo umetniki iz Slovenije, Srbije in Hrvaške.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta