Melita Forstnerič Hajnšek
V teh dneh je odšel ugledni slovenski oboist, rojeni Mariborčan, Drago Golob. Bil je med utemeljitelji sodobne igre na oboo pri nas. Nižjo in srednjo glasbeno šolo je obiskoval v rodnem mestu, študiral pa v Zagrebu in Ljubljani. Najprej na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je leta 1961 tudi diplomiral pri profesorju Ivanu Maretiću, ki je vzgojil celo vrsto odličnih solistov in orkestrašev. Leta 1963 je končal študij oboe tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo. Od leta 1961 je bil redni član solist simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (SF). Od leta 1965 je kar petnajst let poučeval na ljubljanski Akademiji za glasbo. Bil je profesor mnogih vidnih in nagrajenih slovenskih oboistov, med drugim tudi Dušana Krnjaka.
Štiri desetletja je bil Drago Golob solist, član Slovenske filharmonije, in v glasbenih sestavih, kot komorni glasbenik in kot član ansamblov Slavko Osterc in Collegium musicum. Prvi oboist orkestra Slovenske filharmonije je bil do upokojitve leta 2005. Slovel je po vrhunski glasbeni kulturi, lepem tonu in izdelani tehniki. Mnogi skladatelji so mu posvetili dela, ki jih je krstil. Med kritiki je bil spoštovan in opažen po mnogih oboističnih solih. Med drugim so takole pohvalno v Delu ocenili njegov solistični delež: "Po muzikalno zrelem, tonsko plemenitem, intonacijsko zanesljivem igranju je izstopal oboist Drago Golob."
Kot solist, s klavirsko spremljavo, ansambelsko in orkestri je koncertiral v Avstriji, Italiji, Nemčiji, ZDA. Njegov neposredni naslednik v SF je oboist Božo Rogelja. Posebno mesto zavzemajo v Golobovem poustvarjalnem opusu številni posnetki v glasbenem arhivu Radia Slovenija. Antologijska je Golobova plošča z deli skladateljev G. F. Händla, J.-M.: Leclaira, D. Cimarose, R. Straussa in B. Martinuja. Posnetki so iz desetletja 1967-1977, časa vrhunca Golobove umetniške poti in z različnimi spremljevalci: pianistko Gito Mally, Simfoniki RTV Slovenija, Komornim orkestrom RTV Slovenija in dirigenti Cirilom Cvetkom, Urošem Lajovcem, Samom Hubadom.
Med nagradami izpostavimo tisto iz leta 1979, Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana.
