Melita Forstnerič Hajnšek
V poslovnem delu nekdanje Strojne tovarne Trbovlje jutri ne bo več stenske slike akademskega slikarja Maksa Kavčiča. Sgraffito - praskanka v velikosti 3-krat 6 metrov iz leta 1953 bo ostala zgolj še na fotografiji Branimirja Ritonje, ki je bil danes na kraju rušenja skupaj z akademsko kiparko, hčerko in dedinjo Maksa Kavčiča, Metko Kavčič. V Trbovljah na kraju rušenja je bila tudi ekipa ministrstva za kulturo, strokovni sodelavci za varovanje kulturne dediščine. Bili so nemočni, ker umetnina ni bila evidentirana in popisana v register kulturne dediščine. Če bi bila, bi jo lahko rešili pred uničenjem. Zato je zelo pomembno, da se umetnine popišejo. Lastnik zgradbe je tuja trgovska družba, ki bo na tem mestu zgradila trgovski center.
Umetnina je bila lepo ohranjena, nosi tudi tablico z napisom "Sgrafito, 1953, akad. slikar Maks Kavčič, Maribor".
Trboveljska tovarna strojev – STT, za katero poslovni del so naročili stensko sliko pri uglednem akademskem slikarju iz Maribora, se je sredi petdesetih let preteklega stoletja raztezala na 28.000 kvadratnih metrih, bila je največja tovarna rudarskih strojev na Balkanu, narejena za tisoč novih delovnih mest v revirjih. Prav tista leta, ko je nastal sgraffito, so se Centralne rudniške delavnice preimenovale v STT Miha Marinko. Ime revirskega revolucionarja so nosile le kratek čas: do uredbe leta 1953, po kateri se tovarne in ulice niso smele imenovati po še živečih zaslužnih državljanih − z izjemo maršala Tita. Trboveljsko strojegradnjo so pokopali pred leti skupaj z rudnikom in premogom, brez katerih je najbrž ne bi bilo.
Lokalna, trboveljska kulturna scena, na čelu z Alešem Lekom Guličem, se je zganila in objavila rušenje STT in stenske slike na družbenih omrežij, alarmirali so tudi kulturnega ministra, domačina Zorana Pozniča. Poslal je danes na kraj dogodka strokovne sodelavce, a rešiti se očitno ne da ničesar, ker sgraffito ni nikjer evidentiran. Samo nemočno opazovali so lahko tragično usodo umetnine, ki je nastala istega leta kot sgraffito Maksa Kavčiča v Umetnostni galeriji Maribor, po naročilu Boga Teplyja za novoustanovljeno razstavišče, ki je žal danes prekrit s steno, a ne izbrisan. In je v evidenci UGM.
Zadnja leta pogosto prihaja do uničevanja in izničevanja stenskih slik, njihovega zakrivanja. Pred časom smo poročali o primeru odkritega vandalizma novih časov v odnosu do stenskih slikarij pri nas na primeru praskanke Janeza Vidica v stavbi na vogalu Gosposke in Jurčičeve v Mariboru, kjer je v 90-ih domovala Probanka in v tistem času se je Vidičeva umetnina tudi delno ohranila, v velikem delu pa uničila in prekrila. Podobna prekritja dela znanih umetnikov se dogajajo vsepovsod po mestu.
Zato je tem bolj pomembno, da se ta umetnost v javnem prostoru evidentira, popiše in s tem zavaruje. To prav zdaj počne Umetnostna galerija Maribor, ki je objavila javni poziv k evidentiranju in odkrivanju stenskih slik, grafitov, reliefov idr. V Umetnostni galeriji Maribor v okviru projekta Umetnost v javnem prostoru iščejo in popisujejo stenske slikarije - murale, nastale v Mariboru v 20. in 21. stoletju. Zanimajo jih freske, sgraffito - praskanke, grafiti, mozaiki in reliefi, ki so javnosti (bili) dostopni v notranjosti ustanov in drugih stavb, v avlah, hodnikih, sejnih sobah, šolah ali zunaj njih. Razpolagajo z delovnim popisom muralov in vabijo vse, da obvestijo UGM, če vedo še za katero stensko slikarijo v Mariboru. Namen projekta je popis umetniške produkcije v javnem prostoru in njena promocija najširšemu občinstvu.
Da ne bodo umetnine z novimi časi kar izginjale in bo ob tem nemočna tudi stroka, je nujno čim natančnejše evidentiranje vsaj vsega tistega, kar še ni izbrisano, prekrito, uničeno.
