Petra Zemljič
Izbrani filmi 31. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - Liffe bodo med festivalom, od 11. do 22. novembra, na ogled po spletu, je sporočil Simon Popek, programski direktor. S pomočjo platforme VOD - video na zahtevo - bo na www.liffe.si na ogled približno polovica od prvotno načrtovanih novih filmov, saj za vse ni bilo mogoče pridobiti pravic za spletno prikazovanje, ampak zgolj za prikazovanje v dvorani. V spletni platformi bo ves čas festivala na voljo 22 od sicer 56 izbranih filmov.
"Drugačen, a vendarle ga vsi pričakujemo. Festival se bo odvil v načrtovanem času, žal samo preko spleta. A vsi upamo, da se bo epidemiološka slika izboljšala in bi morda v decembru izvedli preostanek festivala, ki je v zasnovi vseboval 56 celovečernih filmov in izbor kratkih. Kljub spletnemu predvajanju pa festival jemljemo kot dogodek v živo, saj si s filmskimi distributerji, prikazovalci prizadevamo ohraniti klasično kino izkušnjo. Ohranjamo logiko obiska vsaj v smislu števila vstopnic, ki so na voljo. Posamezni filmi bodo dostopni, kot bi bili v kino dvoranah, tudi večina filmov bo kasneje na rednem kino sporedu. Filmi bodo dostopni ves čas festivala, kdaj si ga bo kdo ogledal, je stvar posameznika," je izpostavil Simon Popek.
V program 31. Liffa je bilo prvotno uvrščenih 55 celovečernih filmov (in izbor kratkih), od tega 17 iz retrospektive Federica Fellinija, pri katerih gre za filmske kopije, ki jih ni mogoče prikazati digitalno oziroma na daljavo.
Pet filmov v boj za vodomca
V tekmovalnem sklopu Perspektive se bo za nagrado Vodomec potegovalo pet filmov. Film Asistentka ameriške režiserke Kitty Green prikazuje zgodbo mladega dekleta, ki je v službi priča vprašljivim dejavnostim svojega vplivnega šefa, in tako pomenljivo spominja na afero spolnih zlorab, povezanih s Harveyjem Weinsteinom. Gagarin (Fanny Liatard, Jeremy Trouilh, Francija) je portret življenjskega utripa v rasno pestrem predelu na obrobju Pariza. Film, posnet ob resničnem rušenju ogromnega stanovanjskega kompleksa Cité Gagarine, skozi preplet realizma in bujne domišljije izriše sanje fanta, ki želi ubežati vsakdanji resničnosti. Izgnanstvo (Visar Morina, Kosovo, Nemčija, Belgija) je vročična, z elementi srhljivke začinjena študija moškega, ki se čuti diskriminiranega in se vse bolj zapleta v mreže lastne paranoje. Je tudi zmagovalni film letošnjega Sarajevskega filmskega festivala. Z značilnim balkanskim humorjem pa je začinjena balada Moj jutranji smeh (Marko Đorđević, Srbija) o generaciji, odrasli pod radarjem pretirano zaščitniških staršev, ki se le stežka privaja na življenje v resničnem svetu. Sadeži pozabe (Christos Nikou, Grčija, Poljska, Slovenija) so alegorična in duhovita filmska pripoved o tem, kako čustva vplivajo na človekov spomin in kakšno vlogo ima pri tem sodobna tehnologija. Najboljši film bo izbrala žirija, ki jo sestavljajo novinarka, komentatorka in urednica Ženja Leiler, direktorica produkcijske hiše Nosorogi in producentka Marina Gumzi ter urednik, scenarist in prevajalec Zdravko Duša.
Najširši program "po sili razmer" pa je Predpremiere, kjer čaka izbor filmov vidnejših festivalov, saj sta bila letos normalno izpeljana Berlin in Rotterdam, manjka seveda poletna bera, od aprila do avgusta. Film Dragi tovariši priča o krvavih dogodkih, ki so v šestdesetih letih pretresli podeželsko mesto v nekdanji Sovjetski zvezi, a so zaradi prikrivanja oblasti dolga desetletja ostali zamolčani. Švedski dokumentarec Greta predstavlja eno najpopularnejših najstnic, aktivistko Greto Thunberg. V filmu Izbrisati zgodovino je režijski duo Benoit Delepine in Gustave Kervern v zgodbo o treh zgubah v poznih srednjih letih, ki pa premorejo obilo srčnosti, zapakiral ironično-kritičen pogled na najbolj pereče oblike sodobnih e-odvisnosti. Režiser Pietro Marcello je navdih za film Martin Eden, ki obravnava številne aktualne tematike, kot so individualizem, družbena razslojenost ter vloga in pomen kulture v družbi, našel v istoimenskem romanu Jacka Londona. Režiser Thomas Vinterberg in igralec Mads Mikkelsen sta združila moči v komediji Nažgani, ki se sprašuje, ali je povečana količina alkohola v krvi res tako slaba stvar. Četrti celovečerec Srđana Golubića Oče prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo nad svojimi otroki. François Ozon se s filmom Poletje '85 vrača k svojim filmskim koreninam s tragično romantično zgodbo o brezskrbnem prijateljstvu in neuslišani ljubezni na obali Normandije. Švic prikazuje tri dni v življenju priljubljene fitnes motivatorke, ki ji iskrena objava na instagramu svet nenadoma obrne na glavo. Šest let po filmu Ugrabitev Michela Houellebecqa se razvpiti francoski pisatelj vrača na filmska platna v filmu Terapija v družbi Gérarda Depardieuja. Undine je ljubezenska zgodba s pravljično-mističnim pridihom o temperamentni zgodovinarki in zadržanem potapljaču, ki skušata s svojo zemeljsko krhkostjo kljubovati usodi in skrivnostnim vodnim silam.
Otroška sekcija in spremljevalni del
V sklopu Kralji in kraljice bo na ogled Koronacija, dokumentarec, ki ga je v Evropi živeči kitajski umetnik Ai Weiwei posnel o karanteni v Vuhanu med izbruhom novega koronavirusa - režiral je na daljavo, posamezne prizore pa so na skrivaj posneli prebivalci sami.
Ljubezenske izkušnje mladega mizarja se v filmu Sol solza pred gledalcem nizajo v črno-belem kontrastu s stilizirano narativno distanco, Zberi se, babica pa je črna komedija o družini, ki razpada ob babičini smrtni postelji. V sklopu Panorama bo na ogled film Zlo ne obstaja; gre za štiri zgodbe na temo smrtne kazni, ki so iranskemu režiserju Mohamedu Rasulofu prinesle zlatega medveda za najboljši film na letošnjem Berlinalu.
V Ekstravaganci bi morali biti štirje filmi, a na ogled bo eden, Mandibule, ki govori o prisrčni človeški neumnosti, posnel pa ga je francoski režiser Quentin Dupieux. V otroški sekciji Kinobalon bosta filma Volkovi in Moj brat lovi dinozavre. Volkovi, primerni za otroke od devetega leta, so pripoved o otroških željah in odraslih skrbeh priseljenske družine, na letošnjem Berlinalu je film prejel glavno nagrado mednarodne žirije v sklopu Generation Kplus. Moj brat lovi dinozavre pa govori o najstniških tegobah ter o sprejemanju drugačnega in lastnega. Posnet je po resnični zgodbi in istoimenski knjigi Giacoma Mazzariola, v kar 32 držav pa so mu letos podelili evropsko filmsko nagrado mladega občinstva.
V sekciji Evropa na kratko bodo trije tekmovalni programi in več kot sto filmov evropske produkcije, ki razkrivajo njeno raznolikost in širino. Na daljavo bodo izvedli tudi nekaj spremljevalnih dogodkov, kot so tekmovalni program glasbenih videospotov in v manjši meri še delavnice, med pogovori pa izpostavimo okroglo mizo Pogled v prihodnost AV-industrije po pandemiji, ki bo 17. novembra.
