Klara Širovnik
Večer nagrado večernica za najboljše otroško oziroma mladinsko literarno delo podeljuje že od leta 1997, z dolgo tradicijo pa skuša doprinesti svoj košček k ustvarjanju in ohranjanju slovenske besede in presežnih literarnih del. V izbor petih nominiranih del je petčlanska žirija po več zasedanjih letos umestila dela Bleščivka (MKZ, 2022) Špele Frlic, Sotočje (Miš založba, 2022) Igorja Karlovška, Coprnica pod gradom (Miš založba, 2022) Sebastijana Preglja, Grizolda in Maček (MKZ, 2022) Lune J. Šribar in Skrinjica sinjega maka (Založba Pivec, 2022) Bine Štampe Žmavc.
O nagradi odloča petčlanska žirija, v kateri imajo svojega predstavnika revija Otrok in knjiga, Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc (od 2016 naprej Društvo za humanistična vprašanja Argo), časnik Večer, Društvo slovenskih pisateljev in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije skupaj s Slovensko sekcijo IBBY. Članice žirije za letošnjo večernico Dragica Haramija (predsednica), Darka Tancer Kajnih, Alenka Urh, Barbara Zorman in Klara Širovnik smo dela v prvi vrsti prebrale, ocenile in podale kratke opisne ocene knjig. Z glasovanjem o nadaljnji obravnavi del je bil izoblikovan ožji nabor 13 del. Žirija ugotavlja, da je letošnja literarna bera zelo kakovostna zlasti na področju mladinskega romanopisja. Obravnavanih je bilo nekaj odličnih slikanic, realističnih romanov, čuti pa se primanjkljaj kakovostnih pesniških zbirk in odsotnost dramatike. Letos je treba obenem posebej pohvaliti fantastične in fantazijske romane ter zgodovinsko prozo.
Žirija je obenem predlagala tudi seznam kakovostnih literarnih del za otroke in mladino za razstavo Večerničina literarna bera 2023, ki bo na ogled v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Prireditev in razglasitev zmagovalnega dela bo v okviru festivala Oko besede potekala 15. 9. v Murski Soboti.
Špela Frlic: Bleščivka (Ljubljana: MKZ, 2022)
Špela Frlic je pripovedovalka in pisateljica. Leta 2009 je skupaj z Ano Duša ustanovila Pripovedovalski Variete, ki se posveča razvoju sodobnih pripovedovalskih praks v slovenskem prostoru, v okviru društva sovodi otroški program Varietejček v ljubljanski Kavarni Union, mesečne pripovedovalske dogodke za odrasle v ljubljanskem Klubu Daktari in Mestni knjižnici Kranj ter celoletne in krajše izobraževalne programe s področja pripovedovanja.
Do leta 2021 je na Vodnikovi domačiji vodila otroški program, še vedno pa vodi projekt Pravljični studio, ki je namenjen razvoju pripovedovalskih kompetenc pri otrocih. Mladinski roman Bleščivka je avtoričin prvenec. Fantastični roman odpira pomembna vprašanja o zaupanju, razumevanju, sprejemanju različnosti in strpnosti, obenem pa subtilno podaja naslednji nauk: strah in nestrpnost se zažreta v vse pore družbe in onemogočita normalno delovanje kolektiva.
Igor Karlovšek: Sotočje (peto nadaljevanje zbirke Ognjeno pleme) (Dob: Miš založba, 2022)
Igor Karlovšek je po poklicu odvetnik, a že več kot tri desetletja piše televizijske in filmske scenarije, radijske igre in romane. Za svoj mladinski roman Gimnazijec je leta 2005 že prejel nagrado večernica. Letos nominirano delo je pravzaprav zaključni del peteroknjižja o poveljniku slovanske vojske Ognjanu in njegovih otrocih.
Serija Ognjeno pleme sodi med zgodovinske pripovedi, v kateri so uporabljeni zgodovinsko izpričani fakti in fikcija. Književni čas je burno dogajanje 6. stoletja, v času preseljevanja narodov, na zgodovinsko ozadje pa so prepričljivo pripete podobe vsakdanjega življenja.
Sebastijan Pregelj: Coprnica pod gradom (prvi del serije Zgodbe Vojvodine Kranjske) (Dob: Miš založba, 2022)
Sebastijan Pregelj piše tako za otroke kot za odrasle. S petimi romani za odrasle je bil finalist za nagrado kresnik, za roman v Elvisovi sobi je leta 2020 prejel Cankarjevo nagrado. Okoli leta 2014 je začel ustvarjati tudi zgodbe za mlajše bralce, med drugim Zgodbe s konca kamene dobe, ki so postavljene v čas koliščarjev (prvi in drugi del Zgodb s konca kamene dobe sta bila nominirana za desetnico, nagrado, ki jo DSP podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo, šesti del, Vrnitev, pa je leta 2021 prejel večernico).
Nominirano delo je del nove serije, ki je postavljena v konec 17. stoletja. Osrednja oseba, na katere čas se zgodba nanaša, je Janez Vajkard Valvasor, saj je prvoosebni pripovedovalec dejansko njegov oproda Martin. Skozi pripoved avtor naslavlja pomembne in aktualne teme, kot je recimo razmerje do žensk, četudi je dogajanje umeščeno daleč v preteklost.
Luna J. Šribar: Grizolda in Maček (Ljubljana: MKZ, 2022)
Luna J. Šribar je večji del svoje delovno-ustvarjalne poti delovala v nevladnem sektorju na področju brezdomstva, predvsem v društvu Kralji ulice. Delo med marginaliziranimi ljudmi je vplivalo tudi na njeno literarno ustvarjanje. Pisateljsko pot je začela z objavljanjem kratkih zgodb v različnih literarnih revijah.
Grizolda in Maček je njen prvi mladinski roman. Gre za fantastično pripoved, kjer sta realni in fantastični svet najprej povsem ločena, saj v delu tečeta dve vzporedni zgodbi: v realnem svetu kot glavni lik nastopi dvanajstletna Elisa, v fantastičnem pa bralca v prvi vrsti pritegneta naslovna lika Grizolda in Maček.
Bina Štampe Žmavc: Skrinjica sinjega maka (Maribor: Založba Pivec, 2022)
Bina Štampe Žmavc se je lep čas ukvarjala z otroškim improvizacijskim gledališčem, pisala besedila ter režirala predstave v Pionirskem dramskem gledališču v Celju. Sedaj se posveča pisanju poezije, proze in dramatike, ki je namenjena predvsem otrokom in mladini. Za zbirko pravljic Cesar in roža je leta 2010 prejela nagrado večernica. V letos nominiranem delu avtorica naslavlja pomembni temi demence in staranja. Zaznamujejo ga bogate metafore in senzibilno izpisano besedilo.
