Jasna Marin
Praviloma velja, da rastline z globokimi koreninami strmino precej učinkovito "držijo skupaj". Pomaga že, če na strmi del vrta posadite trajne okrasne trave, trajne cvetlice, zelišča ali pritlikave grmovnice. Med slednjimi smo poiskali pet vrst, ki jih najpogosteje sadimo na nagnjeni teren.
Mreža za utrditev
Za utrditev tal pred sajenjem lahko na strmino položite mrežo iz kokosa ali jute in vanjo po potrebi naredite zareze na mestih, kjer boste sadili rastline. Takšna mreža pripomore k zaščiti tal pred erozijo, zadržuje vlago in se v štirih do osmih letih razgradi.
Panešpljica
Poznate panešpljico (Cotoneaster sp.)? To je vednozelena olesenela rastlina, ki jo poleti krasijo drobni beli cvetovi, v hladnih mesecih pa nas razveseljuje z atraktivnimi rdečimi plodovi. Obstaja veliko vrst in sort, od popolnoma plazečih, ki v višino zrastejo zgolj 5 cm, do takšnih z višjo in bolj grmičasto rastjo in merijo v višino do 100 cm. Za strmo rastišče sta zelo primerni vrsti Cotoneaster dammeri in Cotoneaster horizontalis. Rez je potreben le na robovih brežine, pri bujnejših sortah pa lahko občasno tudi uporabite škarje in jih porežete po vrhu.
Zimzeleno kosteničevje
Njegovo latinsko ime je Lonicera pileata. Zimzeleno kosteničevje je kompaktna, široko rastoča zimzelena grmovnica, ki je primerna za ozelenitev brežin. V višino zraste od 50 do 80 cm, v širino pa meri od 100 do 150 cm. Listi so podolgovato suličasti, gladki, bleščeči, temno zeleni. Zelo dobro prenaša obrezovanje, mestno okolje ji ne škodi, rasla bo tako v senci kot na soncu in v vročini, zlahka prenaša tudi sušo.
Bršljan
Če iščete vedno zeleno rešitev, ki vam bo sčasoma popolnoma prekrila površino, lahko izberete bršljan. Zlasti zanimivi sta vrsti Hedera helix in Hedera colchita, pri obeh najdete veliko sort in barvnih odtenkov. Zelene sorte so zelo primerne za senčna rastišča, s pisanimi listi pa potrebujejo nekaj več sonca. Bršljan se oprijema površine, saj skozi stebla tvori nadomestne korenine, ki pomenijo dodatno oporo in večjo površino za vpijanje vode. Običajno se na brežinah sadijo tri, štiri sadike na tekoči meter.
Plazeča trdoleska
Listi plazeče trdoleske (Euonymus fortunei) so ovalni in zimzeleni, pri nekaterih sortah se jeseni in pozimi obarvajo rožnato. Na voljo so zelene in tudi pisane sorte, med katerimi sta zelo opazni rumeno-zelena sorta Emerald Gold in belo-zelena Emerald Gaiety. Dobro uspeva na različnih tleh. Če želite, da na brežini tvori gosto preprogo, jo vsako leto spomladi porežite, da spodbudite gostejšo razrast.
Brin
Brin je iglavec, ki ima veliko predstavnikov, primernih za brežino. Med njimi so denimo Juniperus horizontalis, J. procumbers, J. communis, J. squamata. Prekrivne vrste so počasi rastoče, z leti pa v skupinah tvorijo gosto preprogo, ki onemogoča rast plevelov. Uspevajo tudi na sorazmerno sušnih rastiščih in so precej odporni proti škodljivcem in boleznim. Da iglice ne bi rjavele, vsako pomlad in jesen zemljo pognojite z založnim gnojilom z večjo vsebnostjo magnezija.
