Jasna Marin
Barviti dreni
Med privlačnejše listopadne rastline z barvitimi poganjki prištevamo drene (Cornus sp.), ki potrebujejo sončno ali deloma senčno rastišče ter dobro odcedna rodovitna tla. Na naših vrtovih najpogosteje srečamo beli dren (Cornus alba 'Sibirica'), ki ga pozimi krasijo rdeči poganjki, in svilnati dren (Cornus stolonifera 'Flaviramea') z rumeno obarvanimi šibami. Cornus sericea ' White Gold' se ponaša z odganjki živo zelene barve, Cornus alba 'Kesselringii' pa s črno-rjavimi šibami. Dreni zrastejo v višino okoli tri metre. Poganjke porežemo konec februarja približno sedem do deset centimetrov nad tlemi, da v novi sezoni spodbudimo rast novih vej, saj se prav te intenzivno obarvajo.
Vrba bo silno zanimiva v vlažnem vremenu
Z redno rezjo bo tudi vrba zasijala v briljantni barvi, ki bo še zlasti lepo izstopala v vlažnem vremenu. Sijoče rumene veje ima denimo Salix alba 'Vitellina', rdečkaste veje pa boste našli na škrlatni vrbi Salix alba 'Chermesina'. Vse vrbe imajo rade humusna in vlažna tla, uspevajo pa tudi na težkih zamočvirjenih ali suhih tleh. Za dobro rast potrebujejo zračna tla, ki naj bi bila nevtralna ali rahlo kisla, in sončno ali polsenčno lego, le čista senca jim ne ustreza.
Breza, ki se lušči
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk. To so navadno nizka do srednjevisoka drevesa ali grmičevje v glavnem iz podnebij severnega zmernega pasu. Če iščete vrsto, ki se lušči, vam bo morda všeč Betula papyrifera, ki zraste v višino do 18 metrov. Za dobro rast potrebuje veliko sonca ter vlažna in dobro odcedna tla.
Lubje kot papir
Še en, ki se lušči – to je sivoplodni ali papirnolubjasti javor (Acer griseum), katerega lubje se v kosih lušči z debla in s starejših vej ter tako prispeva k večji barvitosti vrta v hladnih mesecih. Drevo raste počasi, doseže pa v višino deset metrov. Ustrezata mu sončna ali polsenčna lega ter odcedna in nekoliko kiselkasta tla.
Prikupen japonček
Od pomladi do jeseni jih občudujemo zaradi listja, nekatere pa pozimi tudi zaradi barvitega lubja. Sorta japonskega pritlikavega javorja (Acer palmatum 'Sango Kaku') se vse leto razkazuje z izrazito rdečimi vejami, ki pozimi najbolj izstopajo. Ta javor je primeren za majhne vrtove in atrije. V višino zraste do sedem metrov, v širino pa pet. Prija mu polsenca.
Luščenje v trakovih
Tibetanska češnja (Prunus serrula 'Tibetica') izvira iz zahodne Kitajske. Drevo navdušuje z gladko in svetlečo se skorjo v barvi mahagonija. Ta se krožno lušči v trakovih, tako da na deblu nastanejo dekorativne črte, ki so z leti vse izrazitejše in lepše. V višino zraste osem do deset metrov. Cveti aprila, ima podolgovate liste. Najbolje uspeva v tleh, kjer dobro odteka voda.
