Urejena okolica: Vrt, ki vas bo vedno znova zvabil domov

Čeprav se človekove zahteve do vrta skozi čas spreminjajo, pa zunanji prostor vselej ostaja podaljšek življenja v hiši. Ograja, terasa, nadstrešek, vrtno pohištvo – vse to so elementi, ki imajo svojo funkcijo. Z njimi si lahko zagotovimo več zasebnosti in udobja, nudijo nam tudi prostor za posedanje, klepet. Priporočljivo je, da so našteti elementi usklajeni s hišo in tudi med seboj. "Ljudje vedno bolj cenijo svoj kos domačega raja. Vsekakor so razmere v zadnjem času še okrepile to zavedanje," opaža krajinski arhitekt Gregor Vreš iz podjetja Objem narave. Skladno s tem je smiselno poskrbeti za celovite rešitve na področju arhitekture, krajinske arhitekture in vode na vrtu. A dejstvo je, da marsikdaj ni mogoče narediti vsega naenkrat, temveč se ljudje odločamo za izvedbo del postopoma, ko imamo za to sredstva in čas. Med elementi, ki poskrbijo za boljše počutje na domačem vrtu in dajejo občutek varnosti ter ustvarjajo vtis, kot da smo v dnevni sobi ali jedilnici na prostem, so ograje, terasa, na katero stopamo iz hiše, letna kuhinja in ne nazadnje bazen, morda celo naravni biotop, ki omogoča ohladitev v vodi brez klora in kemikalij. A poglejmo najprej k ograjam.

Skladnost s hišo

Ograje zelo jasno ločujejo notranji in zunanji del prostora, ustvarjajo prostore znotraj njih samih. Vrt ni nikoli izoliran od okolja, energije iz okolja močno vplivajo na energije v vrtu in nasprotno. Izmenjava med njima je življenje samo. Ustrezno ograjen prostor ponuja zaščito in hkrati omogoča nemoten pretok življenjske energije v okolje. Po navadi so ograje nujno potrebne, a moramo dobro premisliti, kakšne so najprimernejše. Izbira je sicer velika, pri tem je treba upoštevati specifične zahteve v povezavi z značajem in velikostjo vrta in hiše. Kljub ustvarjalnosti, ki nas spremlja celo življenje, je pomembno, da se pri ograjevanju vrta odločimo za material, ki je usklajen z okoljem, hišo in vrtom. Res je tudi, da se ograje skozi čas spreminjajo. Kamen, les, železo, kasneje pa jeklena mreža so bili nekoč osnovni materiali, s katerimi so ljudje svoje parcele ogradili od sosedov. Lilijana Elšnik iz podjetja Elšnik, uradnega predstavništva za Guardi Slovenija, poudarja, da so danes ograje v mnogih pogledih boljše od tistih pred desetletji, ker jih je mogoče izdelati iz zelo vzdržljivih materialov. "Eden takih je aluminij, ki ima zelo uporabno dobo in ga ni treba obnavljati ali barvati. Aluminijaste ograje lahko izdelamo v različnih stilih in izvedbah, kot so moderni, podeželski, tradicionalni stil, ter v vseh barvnih kombinacijah po RAL-lestvicah. V preteklosti so se ponujale ograje iz lesa in železa, ki pa so potrebovale redno vzdrževanje, obnavljanje in barvanje," razlaga Elšnikova.

Previsoka ograja ovira pretok življenjske energije

Meje vrta odražajo naš odnos do okolja in so tako raznolike, kot se med seboj razlikujejo vrtovi. Kar zadeva višine ograje, Lilijana Elšnik pove, da za proizvajalce ni določil, ki bi opredeljevala standardno višino. "Ograje se v proizvodnji izdelajo po meri, drugo so pa predpisi in zakoni, ki določajo, kaj je dovoljeno. Dolžnost investitorja je, da se pozanima, kako visoko ograjo lahko postavi na svoji lokaciji. Lokalni predpisi so na ravni občin. Treba pa se je držati gradbenega zakona, ki tretira ograje kot enostavne objekte, za katere do višine 2,2 metra ni potrebno gradbeno dovoljenje," pojasnjuje sogovornica. Preden se lotimo ograjevanja, je treba o ograji ali živi meji dobro premisliti, pogosto je to stvar skupnega dogovora s sosedi. Kot socialna bitja si želimo ohranjati in vzdrževati dobrososedske odnose in istočasno uživati v samoti in dragocenih skupnih trenutkih s svojimi najbližjimi in prijatelji. Vrt, ki je z vseh strani obdan z visoko ograjo ali gosto živo mejo, izgublja stik z okoljem, rešimo se radovednih pogledov sosedov, ampak smo prikrajšani za razgled navzven; izmenjava informacij z okoljem poteka težavno, življenjska energija komajda najde dostop do našega vrta. Ko vrt meji z naravnim prostorom, zlahka privabimo naravo na vrt: pticam omogočimo gnezdenje, metuljem posedanje na dehtečih cvetlicah, ježkom in žabicam nemoten prihod v vrt in odhod iz njega.

Največ bi jih imelo na terasi les

Ob prehodu iz hiše na vrt je zaželeno, da stopimo na tla, ki so prijetna na otip, vzdržljiva, topla, a ne vroča. Ali je terasa pokrita, ali ne, ne vpliva veliko na izbiro zunanje talne obloge, opozori Matjaž Žnidaršič iz podjetja Alpod. Razlika je le v tem, poudari sogovornik, da je nepokrita terasa bolj izpostavljena zunanjim vplivom, s tem pa zahteva pogostejše vzdrževanje. Sodobne zunanje obloge so lahko lesene ali iz lesnega kompozita, imenovanega WPC. Gre za deske z naravnim videzom in veliko obstojnostjo, ki ne potrebujejo vzdrževanja, pojasni sogovornik iz Alpoda. Če pa hočete pravi les, so med najprimernejšimi za terase lesene talne obloge iz eksotičnega lesa: tik, cumaru, ipe, garapa so najbolj odporni proti trohnobi, lesnim insektom ... "Zavedati se moramo, da je les naraven material in tako podvržen spremembam zaradi zunanjih vplivov (voda, temperatura, svetloba). Zaradi njih po določenem času posivi, saj pride do oksidacije lesa, na površini in čelih se pojavijo razpoke. Ne moremo se izogniti dejstvu, da les kljub visoki odpornosti ni večen. Naštete nezaželene spremembe lahko sicer zmanjšamo z zaščitnimi premazi, ki jih je priporočljivo obnavljati vsaj enkrat na leto," pravi Žnidaršič, za srebrno patino na lesu pa svetuje uporabo premazov, ki ne vsebujejo UV-zaščite.

Previdnost pri vgradnji

Zunanje talne obloge lahko vgrajujemo na praktično vsako ravno podlago. "Zagotoviti je treba le ustrezno odvodnjavanje. Stoječa voda pod talno oblogo namreč vlaži deske, ki se lahko zvijejo. Poleg tega poveča možnost nastanka trohnobe in plesni ter propadanja desk," pojasni Žnidaršič. V primeru betonske podlage svetuje odvodnjavanje z naklonom od ene do dveh stopinj. "Če betonske podage nimamo, je treba urediti drenažo. Pri vgradnji pazimo na ustrezno gibanje zraka oziroma prezračevanje pod talno oblogo, ki ga zagotavlja podkonstrukcija. Priporočamo, da je talna obloga nameščena vsaj 35 milimetrov nad tlemi," še svetuje sogovornik.

Kotiček za pripravo jedi

Naj bo terasa pokrita ali brez strehe? Miha Horvat iz podjetja Dukin svetuje pokrito, saj boste tako lahko na prostem tudi, ko dežuje. Terasa naj bo obrnjena proti jugu. S tem boste lahko izkoristili toplo sonce že spomladi. Prav tako bo terasa najdlje osvetljena ob večerih, v poletnih mesecih pa le poskrbite za senčenje. Če je dovolj prostoren, lahko svoj kotiček na prostem opremite z mizo, stoli, počivalniki in, če je mogoče, tudi z letno kuhinjo. Ta se po besedah Mihe Horvata vse pogosteje umešča v prostor kot otok, da ste lahko ob pripravi hrane obrnjeni proti družbi in ste del družabnega dogajanja. Veliko ljudi si letno kuhinjo predstavlja kot prostor z elementi, ki zasedajo velik del terase. A kuhinja lahko doseže namen, tudi če ima zgolj en element, denimo takšnega, ki meri 135 x 70 centimetrov, omogoča pripravo dišeče kave, umivanje sveže solate z vrta, ponuja prostor za hrambo pribora in morda še za hladilnik. Vse je odvisno od tega, koliko prostora imate in kako spretni kuharji ali mojstri žara ste.

Če ste izjemno veliki ljubitelji priprave hrane na prostem, vam majhna dimenzija letne kuhinje ne bo zadostovala, temveč boste potrebovali velik sestav. Kot pravi Horvat, so dimenzije letnih kuhinj zelo različne, enako velja za opremo. Kjer sta potrebna dovod vode in odtok, naj osnovna oprema letne kuhinje obsega korito s pipo za vodo, dodatki pa so lahko različni: žar, hladilnik, električne vtičnice, kuhališča ... A bodite pozorni, če želite v letni kuhinji uporabljati vodo, morate zagotoviti dostop do priključkov. Zato je priporočljivo, da si pozicijo in postavitev kuhinje zamislite že pred izdelavo terase in temu pravočasno prilagodite priključke.

Skok v biološki bazen

Sodoben način bivanja v hiši z vrtom narekuje tudi umestitev bazena v zunanji bivalni prostor. Poleg montažnih, vgradnih bazenov so v sodobnem času, ko naravo postavljamo v ospredje bivanja, vse bolj priljubljeni biološki bazeni. "Ena od pomembnih značilnosti biološkega bazena je, da z leti pridobiva kakovost in podobo. Biološki bazen se ob pravilnem načrtovanju in umestitvi tako rekoč zlije z okolico in predstavlja neločljiv del vrta," poudarja Gregor Vreš iz podjetja Objem narave. Prednost biološkega bazena je tudi to, da poleg možnosti kopanja zagotavlja izjemno vizualno kakovost, in to skozi vse leto. Vsak bazen potrebuje določeno vzdrževanje, razlaga Gregor Vreš. "Plavalni del biološkega bazena je treba redno čistiti, popolnoma enako kot pri klasičnem bazenu. Če se odločimo za biološki bazen z rastlinami, pa je treba občasno vzdrževati tudi rastline, ki predstavljajo del sistema biološkega bazena. Vzdrževanje biološkega bazena je odvisno tudi od njegove zasnove, lokacije in ureditve okolice ter želje posameznika glede videza," še dodaja Vreš.