Sanja Verovnik
Prazno podstrešje lahko izkoristimo za različne namene, odvisno od načina bivanja in potreb, ki se pokažejo v različnih obdobjih življenja, razmišlja Janjićeva. "Če imamo v hiši mansardo in v njej prazen prostor, ga je vsekakor vredno izkoristiti," meni notranja oblikovalka. Družine s predšolskimi ali šoloobveznimi otroki si lahko pod poševninami omislijo otroško igralnico, pravi in nadaljuje, da pa si lahko nekdo, ki se ukvarja s posebnim hobijem, ki zahteva lasten prostor, v tem delu hiše ustvari svoj kotiček ali pa imamo v mansardi sobo za goste s kopalnico, morda celo z dnevnim kotičkom. "Takšen prostor lahko zagotavlja udobje tudi otrokom, ki se vračajo na obiske domov, potem ko se že odselijo," pravi sogovornica. Po njenih izkušnjah se prostor pod streho pri nas najpogosteje preureja v pravo stanovanje za odraslega otroka ali njegovo družino. "Nekateri posamezniki z bolj ekonomskim razmišljanjem pa se celo odločijo mansardo preurediti v najemniško stanovanje oziroma apartma za turiste, kar je v določeni meri pogojeno tudi z lokacijo nepremičnine," pravi Janjićeva.
Več oken na južni in zahodni strani
Ureditev mansardnega prostora je treba dosledno in skrbno načrtovati, predvsem pa pozornost usmeriti na vse tiste dejavnike, ki so za prijetno bivanje nepogrešljivi. Tako je denimo nadvse pomembno, da pripeljemo zadosti naravne svetlobe v prostore tik pod streho. Po besedah sogovornice je prav naravna svetloba tista, ki dobrodejno vpliva na splošno počutje v bivalnih prostorih in hkrati daje občutek zračnosti in odprtosti v stanovanju, zato ji je vredno nameniti kar nekaj pozornosti. "Za naravno svetlobo v mansardnih stanovanjih poskrbimo z vgradnjo strešnih oken, okenskih odprtin ali celo strešnih balkonov," našteje Janjićeva in pojasni, da več oken predvidimo na južni ali zahodni strani stanovanja, kjer zajamejo največ svetlobe in toplotne energije, ki je dobrodošla v prehodnih obdobjih, ko poleg naravne osvetlitve prostorov predstavlja tudi naravni vir toplote. "Po pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj velja načelo, da naj bo vgrajenih oken za najmanj 20 odstotkov površine tlorisa v bivalnem prostoru. Kuhinja z bivalnim dnevnim prostorom, otroška soba in domača pisarna morajo imeti zagotovljene več naravne svetlobe kot na primer spalnica in kopalnica," poudari notranja oblikovalka. Poleg naravne svetlobe je vselej treba skrbno načrtovati tudi dodatno umetno svetlobo, še dodaja. Več te po njenih besedah potrebujemo v kuhinji, kopalnici, nad pisalnimi mizami in v bralnih kotičkih.
Zaščita pred soncem in pregrevanjem
Znano je, da s pomočjo strešnih oken v prostor prinesemo do dvakrat več svetlobe kot z navadnimi, vertikalnimi okni, kar zagotovo vpliva na naše dobro počutje in zdrav cirkadiani ritem, poudarijo v podjetju Velux Slovenija. Poskrbeti pa moramo tudi za ustrezno zasenčitev na oknih, ki nam omogoča boljši spanec in uravnava svetlost v prostoru glede na naše potrebe. Z notranjimi senčili bomo popolnoma zatemnili prostor, tudi namestitev na okna je enostavna, zatrjujejo v Veluxu Slovenija, na voljo pa so v številnih barvnih odtenkih. “Poleg senčil so uporabnikom na voljo še druge rešitve v obliki plisejev in rolojev ter kombinacije pliseja s senčilom,” pravijo v podjetju Velux Slovenija.
Prostor pod streho je izpostavljen tudi pregrevanju, zato je priporočljiva še zaščita na zunanji strani okna. Sogovorniki iz Veluxa Slovenija pojasnijo, da tovrstna zaščita uspešno preprečuje pregrevanje steklene površine in posledično tudi bivalnega prostora. “Na voljo so različni tipi zunanjih rolet in senčil, ki preprečujejo vdor sončnih žarkov, zatemnijo prostor, nekatere pa poskrbijo tudi za boljšo izolacijo pred zunanjim hrupom, na primer prometom in dežnimi kapljami,” sklenejo sogovorniki.
Kdaj se je dobro izogniti stenam
Vsako podstrešno stanovanje je zgodba zase. Zaradi poševnin je treba preudarno načrtovati prostore, umeščati stene in pohištvo med njimi, predvsem pa paziti, da prostor pod streho še vedno diha. Ko gre za mansardno stanovanje za zgolj eno ali dve osebi, se stenam in vratom lahko izognemo v največji možni meri in ustvarimo moderen odprt bivalno-spalni prostor, ki je sestavljen iz več kotičkov, ki so zgolj navidezno ločeni med sabo s kosi pohištva in delnimi pregradami, svetuje Anita Janjić. "Če ustvarjamo bivalne prostore za družino, pa kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo povežemo v večji povezan in odprt prostor, medtem ko spalnice in kopalnico ločimo s predelnimi stenami." Kot pravi sogovornica, notranji oblikovalci mansardne prostore vselej načrtujejo v skladu s potrebami naročnikov, tako da so popolnoma prostorsko izkoriščeni, hkrati pa delujejo odprti, zračni, svetli in razgibani ter prijetni za oko in bivanje.
Pohištvo pod poševninami
Smiselno je izkoristiti tudi vse poševnine v prostoru, pravi Janjićeva. Te so, pravi, osnovna značilnost podstrešnih stanovanj, ki se jim ne moremo izogniti, lahko pa jih smiselno izkoristimo za različne kose pohištva, ki so namenjeni shranjevanju stvari ali počitku. "Pod nižji del mansardne stene lahko umestimo nizko komodo, predalnik ali posteljo," priporoča sogovornica, hkrati pa opozori, da pri opremljanju podstrešnega stanovanja težimo k funkcionalni razporeditvi notranje opreme, za kar se standardno pohištvo pogosto izkaže kot neprimerno. "Učinkovitejši izkoristek prostora in pretočnost v njem dosežemo z načrtovanjem pohištva, ki ga izdela mizar po meri," poudari sogovornica, saj takšna domiselna umestitev notranje opreme po njenih besedah pričara estetsko zanimiv, prijeten in funkcionalen bivalni prostor, v katerem se radi zadržujemo in imamo prostor za vse, kar potrebujemo in radi počnemo.
