Mnogo mladih si danes težko privošči svoje stanovanje ali hišo. "V preteklosti so se v Sloveniji gradile predimenzionirane družinske hiše, za katere se je izkazalo, da lahko postanejo breme starejši generaciji, potem ko v njih ostanejo sami," razmišlja Anita Janjić, notranja oblikovalka iz A-Notranjega dizajna. "Stroški vzdrževanja so zelo visoki, prostorov je preveč, razen tega so neizkoriščeni, ljudje se počutijo osamljeno, kar lahko privede do neljubih situacij. Navajam le nekaj razlogov, ki so povod mnogim razširjenim družinam za medgeneracijsko sobivanje pod isto streho. Zaradi različnih slogov življenja več generacij v isti stavbi je ključna takšna zasnova, ki omogoča stanovalcem ločeno bivanje z dobro mero zasebnosti in hkrati povezanosti," opozarja Janjićeva.
Prostori naj bodo odprti in zračni
Pri načrtovanju podstrešnega stanovanja je najprej treba postaviti izhodišča, opozori notranja oblikovalka. Kot pravi, je treba preučiti potencialne možnosti za izvedbo želenih prostorov, ki jih omogoča konstrukcija obstoječe hiše. "Prostore izpeljemo glede na število ljudi, ki bodo bivali v stanovanju, njihove življenjske navade in pričakovanja. Če je izvedljivo, se v načrt vključi lasten vhod, sicer pa po možnosti temu prilagodimo skupno stopnišče," svetuje sogovornica in še opozori, da pogosto ne gre brez pomoči strokovnjakov, zato je priporočljivo svetovanje notranjega oblikovalca ali arhitekta. Na podlagi idejne zasnove je treba predvideti stroške za izvedbo in pretehtati investicijo, še doda Janjićeva.
Glede načrtovanja bivalnega prostora pod streho pa sogovornica pojasni, da je vsekakor bolje načrtovati prostore tako, da so ti odprti, zračni, svetli in razgibani. Izogibamo se stenam in vratom tam, kjer niso potrebni, še pravi Janjićeva. "Kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo povežemo v večji povezan in odprt prostor. Če je izvedljivo, seveda poleg kopalnice in stranišča, ločimo tudi spalnice, saj ločen prostor za spanje zagotovo nudi višjo kvaliteto bivanja," svetuje notranja oblikovalka. Pojasni še, da kadar takšna rešitev ni možna, notranji oblikovalci kreirajo moderne rešitve, kjer gre za kombinacijo bivalno-spalnih prostorov. Prav tako doda, da so običajno mansarde tako velike, da omogočajo precej udobno bivanje štiričlanski družini.
Funkcionalnost dosežemo z vgradnim pohištvom
Neravne in nizke stene v mansardah nam dajo občutek majhnosti prostorov, zato se opremljanja lotimo premišljeno, nadaljuje Janjićeva: "Pri umeščanju pohištva v nepravilne podstrešne prostore lahko za shranjevanje dobro izkoristimo prostornino pod poševninami. Tudi posteljo lahko umestimo pod nižji del mansardne stene. Na ta način kar najbolje izkoristimo volumen navidezno majhnih prostorov. Zaradi poševnin imajo mansardne kuhinje manj visečih elementov, se pa da dobro izkoristiti spodnje. Pri opremljanju podstrešnega stanovanja se pohištvo standardnih mer žal pogosto izkaže za nepopolno, posebno takrat, ko želimo funkcionalno izkoristi vsak kotiček. Uporabni so predalniki in police, ki jih lahko umestimo pod nizek del mansardnega stropa, vendar je s tem izkoristek prostora manjši. Več funkcionalnosti dosežemo z vgradnimi omarami in pohištvom, ki je izdelano po meri. Z nekaj domiselnosti je mogoče takšne prostore oblikovati v estetsko zanimive, prijetne in funkcionalne. Dnevne prostore umestimo tja, kjer je največ naravne svetlobe in kjer je najlepši razgled. Kopalnico in spalnice umestimo v mirnejši, manj zanimiv del hiše."
Barve in svetloba za ugodje
V stanovanju tik pod streho imajo barve pomembno vlogo in tudi nalogo. Janjićeva pravi, da snežno bela barva, svetlejši in pastelni toni prispevajo k temu, da lahko tudi mansarda deluje velika. "Tem barvnim tonom lahko pridružimo ustrezno dekoracijo, po želji tudi v globokih ali živahnejših odtenkih. Z izbrano barvno shemo povežemo vse prostore v celoto," svetuje sogovornica. Pove, da s tem povečamo učinek svetlobe, zato so prostori videti večji. V podstrešnih stanovanjih se temnim odtenkom na večjih površinah raje izognimo, razen kadar gre za zelo odprte in visoke mansarde, z veliko naravne svetlobe, še opozori. In še nekaj daje večje bivalno ugodje v mansardnih stanovanjih: svetloba. Janjićeva pravi, da je svetloba v prostorih tista, ki občutno vpliva na odprtost in velikost prostora, predvsem pa na počutje ljudi. Kuhinja, bivalni dnevni prostori, otroška soba in domača pisarna potrebujejo po njenih besedah več svetlobe kot na primer spalnica in kopalnica. Hkrati pa okna na južni ali zahodni strani stanovanja zajamejo največ toplotne energije, kar je dobrodošlo v prehodnih obdobjih, saj so naravni vir toplote. Kadar oken ni veliko, nadaljuje sogovornica, lahko vgradimo dodatna strešna okna, okenske odprtine ali celo strešni balkon: "Na ta način lahko uživamo v obilju naravne svetlobe in pogledu na okolico podnevi, ponoči pa opazujemo zvezdnato nebo."
