Kamin ali kaminska peč
Toplota ognja in pogled nanj sta nekaj najbolj prijetnega, kar lahko človeka v hladnih dnevih navda z ugodjem. Če imate možnost, željo in imate pogoje, potem si je dobro omisliti kamin. Ali vsaj kaminsko peč. Vedeti je treba, da se kaminska peč ohladi kmalu zatem, ko žerjavica ugasne. Kakovostno pozidan kamin s šamotom bo toploto oddajal nekoliko dlje, še približno tri ure po koncu gorenja. Če želite prostore vso kurilno sezono ogrevati s pečjo na drva, je bolj smiselno imeti lončeno peč, ki potem, ko drva v njej pogorijo, seva enakomerno toploto nadaljnjih 24 ur. Ste ob tem pomislili, da bi radi opazovali tudi ples ognja, ki ga v lončenih pečeh navadno ne vidite, saj je plamen skrit za železnimi vratci? Potem izberite lončeno peč s kaminskim vložkom. Ta je sestavljena iz kurišča s kaminskim steklom, ki je vgrajen v klasično lončeno peč z vsemi dimnimi kanali, značilnimi za lončeno peč. A pogoj za takšno kurišče z velikimi steklenimi vrati je dober vlek, ki ga lahko zagotovite le, če ima dimnik premer 180 ali 200 milimetrov. Če je premer dimnika manjši, bodo morala ostati vrata na lončeni peči majhna.
IR-paneli
Tudi IR-paneli ponujajo zanesljivo rešitev, ki vas bo ogrela. Sicer ne že s pogledom nanje, kot to zmorejo kamini - razen če se boste odločili za kakšne izjemno dekorativne umetniške panele -, ampak s tem, da učinkovito sevajo toploto. Delovanje IR-panelov namreč temelji na infrardečem sevanju, ki učinkuje enako kot sončni žarki, le da nima koži škodljivega UV-valovanja. IR-panel ogreva drugače kot radiator, saj ne greje zraka, ampak stene, tla in predmete v prostoru. In ker toploto absorbirajo vsi predmeti in tudi osebe v območju sevanja, je učinek takojšen, izgub grelne energije pa praktično ni. Največji učinek boste dosegli, če boste panele namestili na strop, lahko pa jih obesite namesto kakšne slike ali celo ogledala v kopalnici.
Talno gretje
Sodobna iznajdba? Kje pa. Dokazi pričajo, da so talno gretje znali koristiti že pred kakšnimi šest tisoč leti, sisteme, podobne današnjim, pa so v Veliki Britaniji in Franciji uporabljali že pred kakšnim stoletjem. Tla pri pravilno dimenzioniranem in izvedenem talnem gretju niso topla kot površina radiatorja, so pa na otip prijetna. Ker predstavlja površina tal izjemno veliko grelno površino v primerjavi z radiatorjem, ogrevalni medij nima tako visoke temperature, kot jo ima pri klasičnem radiatorskem sistemu. Talno gretje zato šteje za nizkotemperaturno ogrevanje. Zrak v prostoru, ki je ogrevan s talnim gretjem, je ob enakem občutku toplote v bistvu hladnejši, relativna vlažnost pa večja. Počutili se boste bolje in boste bolj odporni, kar je v zimskih mesecih neprecenljiva prednost. Talno gretje vsekakor predstavlja udoben in ekonomičen sistem ogrevanja, ki prispeva k večjemu bivalnemu udobju.
Za tople noge
Kaj narediti, če talnega gretja nimate, imate pa ledena stopala? Vsakdo ve, da če nas zebe v noge, nas slej ko prej mrazi po celem telesu. K sreči si lahko pomagate na več načinov. Prva pomoč je topla kopel. Voda naj ima kakšnih 40 stopinj Celzija, lahko ji dodate kakšno žličko soli, sok limone ali namesto tega malce jabolčnega kisa. Privoščite si četrt ure blagodejnega razvajanja, nato pa noge obrišite in si navlecite tople volnene ali bombažne nogavice. Še učinkovitejšo metodo predstavlja knajpanje, ko noge za nekaj minut izmenično potapljate v hladno in toplo vodo. S knajpanjem si boste pognali kri po žilah, odpravili utrujenost in sprostili mišice, je že v 19. stoletju ugotovil nemški duhovnik Sebastian Kneipp, ki velja za začetnika hidroterapije. Pomembno je, da začnete s toplo vodo, postopek izmenjavanja z mrzlo ponovite dva- do trikrat in končate zmeraj z mrzlo vodo.
