Razmišljate o gradnji? Cilj naj bo samooskrbna hiša

Energetski prihranki bivanja v sodobni energijsko varčni hiši so v primerjavi s tistimi v klasični hiši, zgrajeni v 80. letih prejšnjega stoletja, kakršnih je pri nas največ, zelo visoki, poudari Peter Podplatnik iz podjetja Marles. Po njegovih ocenah so sodobne hiše osemkrat bolj varčne od hiš, ki so se gradile takrat. Res pa je, kot razlaga Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar, da energetska učinkovitost stavb v 80. letih prejšnjega stoletja ni bila tema, o kateri bi se veliko govorilo, zato je tudi energetska učinkovitost stavb temu primerna. Po njenih besedah je nekaj stavb z omenjeno letnico danes že obnovljenih, saj se v zadnjih letih v Sloveniji opravi vse več energetskih sanacij, vendar je energetski standard novogradnje skorajda nemogoče doseči.

Že nizkotemperaturni režimi zagotavljajo prihranke

"Danes so zahteve glede energetske učinkovitosti pri projektiranju novogradenj samodejno upoštevane, medtem ko lahko normativi pri sanacijah starejših zgradb predstavljajo velike posege," poudari sogovornica iz Lumarja in dodaja, da energetski prihranki niso zgolj v energiji, pač pa tudi v vrsti energentov. Pri starejših hišah je bil najpogostejši energent kurilno olje ali zemeljski plin v kombinaciji z radiatorskim ogrevanjem, medtem ko danes že nizkotemperaturni režimi ogrevanja zagotavljajo določene prihranke. Prav tako danes najpogostejši vir toplote predstavljajo visoko učinkovite toplotne črpalke, ki koristijo obnovljive vire energije: vodo, zrak ali toploto zemlje.

Primerna oblika arhitekture in umeščenost na parceli

K energetskim prihrankom po besedah sogovornika iz Marlesa pripomorejo predvsem boljši izolacijski materiali, ki zmanjšujejo toplotne izgube. "Z današnjim znanjem se zavedamo, da k varčnosti objekta veliko prispeva tudi sama oblika arhitekture. Priporočena je enostavna in kompaktna zasnova tlorisa. Leta razvoja so nadgradila tudi stavbno pohištvo, kar dodatno pripomore k večji varčnosti objekta. Načrtovanje varčnega objekta pa se začne že s tem, kako bo objekt postavljen na parcelo. Objekt, ki ga je mogoče orientirati proti jugu, ima večji izkoristek sončne energije. Poleg kakovostnih materialov in dovršene gradnje je ključna tudi uporaba objekta, predvsem pri zračenju prostorov. Z vgradnjo kontroliranega sistema prezračevanja poskrbimo, da je v objektu vedno svež zrak, ob tem pa nastajajo minimalne izgube," je nekaj ključnih točk, ki pripomorejo, da so današnji objekti bolj varčni, naniza Peter Podplatnik.

Kaj vse vpliva na bivalno ugodje?

Energetska učinkovitost se ne kaže le v nižjih obratovalnih stroških, ampak tudi višjem bivalnem udobju, poudarja Nataša Teraž Krois. Po njenem mnenju je zelo pomembno, da so bivalni prostori zasnovani tako, da uporabniku nudijo zdrave in prijetne bivalne pogoje, saj smo generacija, ki kar 90 odstotkov časa preživi v zaprtih prostorih. "Po številnih raziskavah sta dnevna svetloba in svež zrak ključna parametra bivalnega ugodja. Drugi vidik bivalnega ugodja pa predstavlja uporaba naravnih materialov pri gradnji. Les, ki pri gradnji montažne hiše prevladuje, je naraven material in izolator, ki odlično zadržuje toploto, poleg tega pa je tudi zračen," pojasnjuje sogovornica. Tako zgrajena hiša je po njenih besedah prijazna okolju med gradnjo, uporabo in pri rušenju, saj so vsi materialni naravni in ne obremenjujejo okolja. Ena od ključnih prednosti gradnje z lesom je obvladovanje energetske učinkovitosti v smislu nadzorovanja materialov in tehnologije, s čimer lesena gradnja prevzema vodilno vlogo na področju kakovostne skoraj ničenergijske gradnje tako v Sloveniji kot po svetu. Po besedah sogovornice iz Lumarja so že pri razvoju pasivnih hiš pred dvajsetimi leti poudarjali pomen visokih površinskih temperatur ovoja stavbe, ki vplivajo na asimetrijo sevanja: "Te rešitve so danes že standard vsake sodobne hiše. Tako imajo steklene površine na notranji stani tudi ob najhladnejših zimskih dneh visoko površinsko temperaturo. Dobra izolacija ovoja v kombinaciji z ustreznim senčenjem steklenih površin zagotavlja tudi boljšo toplotno stabilnost stavbe, kar pomeni, da so notranja nihanja temperature vse leto minimalna. Vsekakor je tudi stabilna notranja temperatura pomemben faktor bivalnega ugodja."

V ospredju so naravni materiali

Energijsko učinkovita gradnja se začne že pri vhodnih surovinah. V podjetju Lumar dajejo prednost materialom, ki imajo pozitiven vpliv na stanovalce in hkrati najmanj obremenjujejo okolje v svojem življenjskem ciklu. "Že pred leti se je pojavil izrazit trend uporabe naravnih izolacijskih materialov iz celuloznih in lesnih vlaken, konoplje in jute. To so izolacije, pridobljene iz obnovljivih virov in tudi z reciklažo materialov. Dober primer je celulozna izolacija, ki se proizvaja iz odpadnega papirja, ali izolacijske plošče iz jute, ki se proizvajajo iz vreč, v katerih transportirajo kavo ali kakav. Sicer se kot toplotna izolacija v zadnjih letih največ uporablja mineralna volna, ponovno pa je v porastu tudi uporaba celulozne izolacije in lesnih vlaken," pojasni Nataša Teraž Krois in še pove, da stavbe niso grajene le iz toplotne izolacije, ob vhodnih surovinah je treba upoštevati še vplive na okolje v celotnem proizvodnem procesu materiala: "Zato danes postaja ob vprašanju, kako energetsko učinkovita je gradnja, vse pomembnejše vprašanje, iz česa je zgrajena oziroma kakšen je njen vpliv na okolje." Z analizo trajnostnega cikla posameznih proizvodov in pridobljeno okoljsko deklaracijo proizvoda lahko med seboj primerjamo materiale glede na njihov vpliv na okolje. Je pa na trgu ob teh certifikatih na voljo že veliko različnih okoljskih certifikatov, ki izkazujejo posamezne parametre, poudari sogovornica.

V podjetju Marles je osnovno vodilo v proizvodnji zmanjševanje ogljičnega odtisa, ki je, kot pravijo, merilo za določanje količine izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki nastanejo pri aktivnostih organizacije. Izpusti ogljikovega dioksida nepopravljivo vplivajo na podnebne spremembe v našem okolju. Ogljični odtis nam, kot pojasnijo, pokaže stopnjo vpliva človeka na okolje. Prav tako posebno pozornost posvečajo materialom, ki jih vgrajujejo v objekte, saj želijo čim manj obremenjevati okolje: "V naše objekte vgrajujemo izključno materiale naravnega izvora, med katerimi daleč največji delež pade na materiale konstrukcije in izolacije objekta. Les je glavni konstrukcijski material za izdelavo sten, stropov, strešnih nosilcev pa tudi material za okna vrata in obloge. Za oblogo sten uporabljamo mavčnovlaknene plošče, ki so v celoti izdelane iz naravnih materialov, iz mavca in celuloznih vlaken, ki so pridobljeni po postopku mehanskega drobljenja izbranih vrst odpadnega papirja. Najpogosteje uporabljen izolacijski material je kamena volna ali celulozna vlakna. Kamena volna je odličen toploten izolator, je vodoodbojna, paropropustna, odporna na mikroorganizme, kemično nevtralna in zdravju neškodljiva. Izdelana je iz kamenin vulkanskega izvora in zagotavlja tališče pri izredno visoki temperaturi, zaradi česar spada v najvišji razred negorljivosti. Drugi pomembni izolacijski material je celuloza, ki je narejena iz starega časopisnega papirja z dodatkom borove soli," razlaga sogovornik iz Marlesa.

Samooskrbnost prinaša prihranke

Cene energentov nenadzorovano naraščajo, umiritve rasti pa ni na vidiku. Nataša Teraž Krois poudari, da je skrajni čas, da začnemo razmišljati drugače in na energetsko krizo pogledamo z drugega zornega kota: "Vzemimo jo kot izziv in priložnost za odgovornejše ravnanje do našega planeta. Že majhne spremembe bivalnih navad lahko pripomorejo k občutnemu zmanjšanju porabe energije v gospodinjstvu in s tem k manjšim stroškom zanjo: ugasnimo luči, ko zapustimo prostor, porabnike električne energije izključimo iz omrežja, ko jih ne potrebujemo, pralni in pomivalni stroj vključimo v času nižje tarife, temperaturo v prostoru znižajmo za stopinjo ali dve, vsaka dodatna stopinja namreč pomeni šest- do osemodstotno povečanje rabe toplotne energije ... Predvsem pa začnimo razmišljati o tem, kako bi lahko postali čim bolj energetsko neodvisni od gibanja cen energentov na trgu."

Kot pravijo v Lumarju, so se mnoga gospodinjstva znašla pred izzivom, saj cene energije vse bolj bremenijo družinski proračun. Rešitev vidijo v samooskrbi: "Samooskrbna sončna elektrarna bo proizvedla dovolj električne energije za vse potrebe delovanja hiše in naprav v njej, za vse dni v letu. Energija sonca nam je namreč vsak dan na voljo v neomejenih količinah. Je brez škodljivih vplivov na okolje, brez izpustov, omogoča nam življenje brez emisij, brez stroškov za elektriko, hkrati pa na ta način tudi sami prispevamo k zelenemu prehodu, ki je eden od pomembnejših ciljev Evropske unije."

Nadgradnja k sončni elektrarni

Da je samooskrbna hiša že danes cilj, dolgoročno pa nekaj povsem samoumevnega, se strinjajo tudi v podjetju Marles, kjer tovrstno hišo opišejo kot zgradbo, ki sama proizvede toliko energije, kot jo potrebuje. Kupcem svetujejo pridobivanje energije s fotovoltaiko. Bistveno je, kot nadaljujejo, da je energija pridobljena iz obnovljivih virov, kar pripomore k nizkemu ogljičnemu odtisu: "S pomočjo sončne elektrarne stanovalci sami proizvedejo električno energijo, ki jo potrebujejo. Nadgradnja k sončni elektrarni je vgrajen hranilnik električne energije, ki vam omogoča, da ob morebitnem izpadu ali porabi energije to črpate iz hranilnika." Prav tako v ospredje postavijo kontrolirano prezračevanje, kar je mogoče doseči z vgrajenim rekuperatorjem, za samooskrbo pa je, kot še sklenejo, danes ključna tudi izraba meteorne vode.