Drugačne strehe: Razgibane, dražje, a tudi bolj všečne

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
30.08.2020 02:00

Na severovzhodu Slovenije smo vajeni predvsem dvokapnic, zadnje čase pa trendi v gradnji narekujejo tudi drugačne in bolj razgibane oblike streh, med katerimi prevladujeta ravna streha in enokapnica.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Djd/www.xps-spezialdaemmstoff.de

Strehe zgradb so v preteklosti sestavljali preprosti naravni materiali, ki so bili takrat na voljo - od lesa, kamna do slame. Običajno so bile to dvokapne strehe z naklonom nad 35 stopinj, ki so kljubovale tako močnejšim padavinam kot vetru in tudi velikim količinam snega. Pred 50 leti so se začeli pojavljati novi materiali, ki so dovoljevali manjše strešne naklone, lažjo strešno konstrukcijo in veliko več možnosti pri oblikovanju strešnih ploskev najrazličnejših oblik, pravi Jože Trpin iz podjetja Gerard. "V praksi to pomeni razgibano streho z mnogimi robovi, ob napačni izbiri kritine ter slabi izvedbi pa tudi veliko možnosti, da taka streha ne bo služila svojemu namenu," še opozori Trpin.

Vse bolj se uveljavlja enokapnica

Kristina Leban Bavcon iz podjetja Eternit Slovenija razloži, da so za Slovenijo značilne pokrajine z zelo strmimi, pa tudi precej položnimi dvokapnimi strehami. Dvokapna streha je postala tradicionalna oblika predvsem zaradi posledice vremenskih in okoljskih dejavnikov, ki jih še vedno velja upoštevati tudi pri novogradnjah, opozori Leban Bavconova. "Vedno bolj se uveljavlja tudi enokapnica, ki je smiselna, če želimo z južnim delom objekta zajeti čim več sončne energije in svetlobe ter zmanjšati toplotne izgube stavbe," pravi sogovornica in doda, da so pogoste tudi ravne strehe, zlasti pri družinskih hišah, javnih objektih in večstanovanjskih blokih. "Vendar te ravne strehe nimajo kritine v klasičnem pomenu besede, ampak jih pred vremenskimi vplivi, predvsem pred meteorno vodo, ščiti hidroizolacija, ki mora biti v vseh okoliščinah vodotesna." Med stroškovno zahtevnejše spadajo tudi zelene strehe, opozori Leban Bavconova, ki opaža, da je v zadnjih letih v Sloveniji zraslo precej družinskih hiš z razgibano streho, kar je po njenih besedah predvsem posledica razgibane arhitekture pri nas.

Valovite plošče in velikoformatne fasadne plošče odpirajo širok manevrski prostor za gradnjo streh in fasad in omogočajo enoten stavbni ovoj.
Eternit/Miran Kambič

Strošek je večji

Jože Trpin pojasni, da razgibana streha z veliko strešnimi robovi pomeni za investitorja bistveno večji strošek tako pri novogradnji kot kasneje pri sanaciji: "Ko pride čas za zamenjavo takšne strehe, je še posebno pomembna izbira ustrezne kritine." Trpin izpostavi kovinsko kritino, ki dovoljuje naklone strešin vse od 10 do 90 stopinj. "Lahko se jo poljubno reže in oblikuje na način, da zagotovi vodotesnost na še tako zahtevnem strešnem robu. Posebej je treba poudariti, da so te vrste kritin izdelane v barvah in oblikah tradicionalnih naravnih materialov iz preteklosti. Tako ne kvarimo značilne krajinske arhitekture slovenskih naselij," poudari Trpin.

Narobe hiša na Poljskem, ki simbolizira politični preobrat. Obiskovalci se morajo v hišo povzpeti skozi eno od podstrešnih oken, potem pa se v njej sprehajajo po stropu. Kljub vsemu je potrebovala tudi streho in strešnike.
Gerard

Prednost odvisna od vrste in oblike

V primerjavi s klasično streho imajo drugačne strehe tudi svoje prednosti. "Potreba po dodatnih bivalnih prostorih velikokrat narekuje izdelavo mansardnega stanovanja na podstrešju hiše naših staršev. Z dvokapno streho bo zelo težko izdelati lepo in uporabno bivanjsko površino. Lahko pa se odločimo za razne dodatke na strehi, kot so strešna okna in frčade. In že spet smo pri novih strešnih robovih, nizkem naklonu in podobnih izzivih. Prava kritina bo tako prva in najbolj pomembna izbira," poudari Jože Trpin.

Ravna streha v resnici ni popolnoma ravna. Nujno mora biti v naklonu, priporočljivo dva odstotka ali več, da voda hitro odteče.
Csm/kern

Streha, ki se podaljša v fasado

Razgibanost drugačnih streh pa omogoča tudi, da se streha podaljša v fasado stavbe. "Nemalokrat se streha nadaljuje v fasado," pravi Jože Trpin in nadaljuje: "Lahko da je to moderna arhitektova zamisel, lahko pa jo narekuje tudi izdelava mansardnega stanovanja na podstrešju, ki ni imelo zadostne višine in je bil investitor primoran v nadzidavo parapetnih zidov. Da bi se na tem novem zidu izognili izdelavi nove fasade in s tem povezanimi stroški, streho enostavno podaljšamo v fasado."
Kristina Leban Bavcon opozori, da je v Sloveniji kar nekaj takih objektov, kjer je s strehe narejen prehod na fasado. "Valovite plošče, ravna kritina in velikoformatne fasadne plošče odpirajo širok manevrski prostor za gradnjo streh in fasad in omogočajo enoten stavbni ovoj. Različni formati, oblike in barve plošč se med seboj odlično kombinirajo in dopuščajo oblikovanje edinstvenih stavbnih rešitev, ki so odraz arhitektovih ustvarjanj ali porabnikovih želja in potreb," razloži Leban Bavconova. Pravi, da se obnesejo tako pri novogradnjah kot pri prenovah objektov, ker zadovoljujejo visoke gradbene in arhitekturne zahteve. "Stavbni ovoj iz vlaknocementa zagotavlja obenem kakovostno bivanje in sodoben dizajn, poleg tega se odlično vklaplja v arhitekturo energijsko varčnih hiš," sklene sogovornica.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta