Barbara Gavez Volčjak
Ko govorimo o sončnih elektrarnah na kmetijah, je treba ločiti med tremi kategorijami. Na prvem mestu je lastna poraba kmečke družine, nekaj drugega je energija za potrebe kmetijske dejavnosti na kmetiji, obstaja pa še tretja možnost, namreč, da se na kmetijskem gospodarstvu proizvaja energija, namenjena prodaji.
Razlike med Ljubljano in Portorožem
Pomembno je za montažo izbrati del strehe, obrnjen proti jugu, jugovzhodu ali jugozahodu, saj usmeritvi proti vzhodu ali zahodu zaradi slabše osončenosti za nekaj mesecev podaljšata odplačilno dobo investicije, medtem ko usmeritev proti severu zaradi slabše osončenosti odsvetujejo. V GEN-I dodajajo še zanimiv podatek, da je v Sloveniji osončenje v vseh regijah zadostno, razlike med posameznimi regijami pa so majhne. Razlika v letni osončenosti med Ljubljano in Portorožem je denimo manj kot deset odstotkov.
Spodbujanje preko razpisov
Na koliko slovenskih kmetijah imajo postavljeno sončno elektrarno, je težko ugotoviti. Iz registra dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je razvidno, da ima dopolnilno dejavnost "proizvodnja in prodaja energije iz sončnega vira" registrirano 441 nosilcev dopolnilnih dejavnosti oziroma kmetij, so nam sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V Združenju za fotovoltaiko ocenjujejo, da so sončne elektrarne na kmetijah večinoma postavljene za samooskrbo kmetij, razen naprav, inštaliranih pred letom 2013, ko so sončne elektrarne postavljali za namen prodaje električne energije. Postavitev tovrstnih naprav je smiselna, ker je kmetijstvo energetsko zelo intenzivno in se za energijo porabi veliko denarja. "Vendar pa so ravno zaradi naštetega v kmetijstvu toliko večje potencialne možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti. Kmetijski stroji in druga mehanizacija vsakodnevna opravila na kmetiji sicer olajšajo in pohitrijo, a so hkrati precejšnji porabniki energije. Modernizacija kmetijske opreme prav tako zahteva veliko energije," so sporočili z ministrstva za kmetijstvo. Podatkov o porabi električne energije po kmetijskih gospodarstvih na ministrstvu sicer ne spremljajo. A da bi zmanjšali stroške, izboljšali donosnost in stopili korak bliže trajnostnemu gospodarjenju, spodbujajo postavitev sončnih elektrarn preko različnih javnih razpisov. Podpirajo postavitev naprav za proizvodnjo električne energije za potrebe pridelave in predelave kmetijskih proizvodov, torej samooskrbo kmetije, pri čemer lastna poraba energije kmečke družine ne šteje kot poraba energije za potrebe kmetijske dejavnosti na kmetiji. Podpora je namenjena naložbam v kmetijska gospodarstva in naložbam v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov. Delež podpore znaša od 30 do maksimalno 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.
Potencial večjih strešnih površin
Na ministrstvu pa podpirajo tudi postavitev naprav za pridobitev energije, namenjene prodaji. Delež podpore znaša 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, pri čemer se podpora dodeli do višine, ki ne presega skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/20137EU, so zapisali na ministrstvu. V Združenju za fotovoltaiko se strinjajo, da bi lahko bilo na kmetijah mnogo več sončnih elektrarn. "Na kmetijah so namreč v večini primerov večje strešne površine, primerne za sončne elektrarne. Problem pa je lahko manjša moč distribucijskega omrežja na obrobnih območjih," so zapisali v združenju. Kaj to pomeni, konkretneje razlaga Primož Tručl iz podjetja Enerson. "Bistveno več bi jih lahko bilo, vendar se tu pojavlja problem nezadostnega in ne dovolj močnega ter robustnega elektrodistribucijskega omrežja, kar je še posebno pereče ravno v ruralno-kmetijskih predelih naše države, zato to predstavlja oziroma bo tudi v prihodnje predstavljalo omejitev za širitev sončnih elektrarn v večjem obsegu na kmetijah," meni Tručl. Bolj poljudno razloži tudi zgoraj opisano delitev: "Če se na kmetiji odločijo, da bodo elektriko proizvajali tudi za trg oziroma za prodajo, je to tudi lahko dopolnilna dejavnost na kmetiji (proizvodnja elektrike), vendar ne iz sončne elektrarne za samooskrbo, ampak iz sončne elektrarne, ki ima svoje lastno merilno mesto."
Raje na streho kot na zemljišče
Na katere objekte kmetijskega gospodarstva je smiselno postaviti sončno elektrarno? V podjetju GEN-I pojasnjujejo, da strankam priporočajo namestitev na streho objekta, v katerem je nameščen števec porabe električne energije, ali na streho bližnjega, pomožnega oziroma gospodarskega objekta (garaža, nadstrešek, kozolec, delavnica ...). "Če se elektrarna postavi na stanovanjski objekt, namenjen za trajno bivanje, in če uporabna površina tega objekta ne presega 250 m2 v primeru enostanovanjske stavbe ali 120 m2 v večstanovanjski stavbi, ste upravičeni do znižane 9,5-odstotne stopnje DDV," pojasnjujejo v GEN-I. Pri postavitvi naprave na zemljišče oziroma brežino strankam svetujejo previdnost, saj je v tem primeru zaradi posebej prilagojene nosilne konstrukcije in 22-odstotne stopnje DDV investicija lahko dražja. "Poleg tega, skladno z javnim pozivom Eko sklada 71SUB-SO19, v takem primeru investitorji niso upravičeni do nepovratne finančne spodbude, v določenih primerih pa so za izgradnjo na zemljišču potrebna tudi ustrezna gradbena in druga dovoljenja," dodajajo. Fotonapetostne panele je mogoče montirati na vse vrste kritin (opečne strešnike, pločevino, tegolo, korce, bitumenske folije ...), različne vrste strehe (dvokapnica, enokapnica, ravna streha ...) in ostrešij (leseno, jekleno, betonsko ...), razlagajo v GEN-I. "Od omenjenih karakteristik strehe je odvisen postopek montaže, zato je pred montažo nujen strokovni ogled strehe. Šele na ogledu lahko ocenimo, kakšen način montaže bo najustreznejši. Zamenjava strešne kritine in/ali obnovitev ostrešja ni pogoj za izgradnjo sončne elektrarne, je pa sanacija vsekakor smotrna pri starejši kritini in/ali ostrešju, saj je montaža sončne elektrarne na streho dolgoročna investicija," opozarjajo v GEN-I.
Investicija se povrne hitreje kot na družinski hiši
Investicija v sončno elektrarno je smotrna za vsakega porabnika, ki za elektriko na mesečni ravni porabi 80 evrov ali več, meni Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju SONCE energija. "Če je strošek nižji, se investicija ne povrne v doglednem roku. Kmetijski objekti zaradi svoje dejavnosti praviloma porabijo več, zato je zanje sončna elektrarna zagotovo naložba v prihodnost," je prepričan Škoflek. Za omenjeni znesek, pri katerem je investicija v sončno elektrarno še smotrna, bi potrebovali sončno elektrarno moči približno 7 kW, za katero je okvirno potrebnih dobrih 35 m2 površine. "Za vsak kilovat inštalirane moči torej potrebujemo dobrih 5 m2 strehe, ki je primerna za inštalacijo sončne elektrarne," razlaga sogovornik. "Je pa velikost naprave, poleg mesečnega stroška elektrike, odvisna tudi od lokacije naprave - naklona in usmerjenosti strehe, morebitnih bližnjih objektov (sosednja hiša, drevo …), ki lahko senčijo napravo. Ti dejavniki namreč vplivajo na izkoristek naprave in jih je treba upoštevati pri določanju velikosti elektrarne." Pri najpogostejši velikosti samooskrbne sončne elektrarne za gospodinjstvo, to je 11 kW, se investicija predvidoma povrne v povprečju v osmih do devetih letih. "Pri večjih samooskrbnih elektrarnah za kmete ali podjetnike se investicija povrne še prej, v povprečju prej kot v sedmih letih. Uporabna doba naprave pa je minimalno 30 let, ob primernem vzdrževanju še več," sklene Jernej Škoflek.
V podjetju Energija plus pa navajajo, da opažajo trend naraščanja postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn na kmetijskih objektih, kar je razumljivo, ker obstoječi lastniki ugotavljajo velike prihranke in dober glas širijo naprej. "Prav kmetijska gospodarstva ustvarjajo največje prihranke, zato vsekakor priporočamo, da se za samooskrbno sončno elektrarno odločijo čim prej, saj bo sicer sistem zapolnjen in te možnosti ne bodo več imeli," menijo v Energiji plus. Po njihovem mnenju se investicija v sončno elektrarno na kmetijskem gospodarstvu odplača še hitreje kot na družinski hiši, in sicer zaradi večje letne porabe električne energije. "V veliko primerih se izplača že v petih letih, kar je ob 25-letni uporabni dobi naprave res izjemna ekonomska upravičenost. Dodatno je večina kmetijskih gospodarstev zavezanec za DDV, kar pomeni, da si DDV lahko poračunajo, to pa še dodatno vpliva na odplačilno dobo investicije," pojasnjujejo sogovorniki.
Primer s kmetije, ki je postala samooskrbna
Trenutno so za spodbujanje investicij v sončne elektrarne za samooskrbo na voljo nepovratna sredstva Eko sklada, ki ponuja tudi kredit za izvedbo investicije. Gašper Ravnak iz podjetja ECE tako opisuje primer kmetije na Štajerskem, ki ima letno porabo energije okoli 19.500 kWh. Njihova elektrarna z močjo 19,14 kW letno proizvede 20.200 kWh elektrike, investicija pa je - vključno s pridobljeno subvencijo Eko sklada - znašala 16.800 evrov. Ravnak ocenjuje, da se bo investicija povrnila v približno osmih letih, v 30 letih delovanja pa bo prihranek, vključno s stroški investicije in vzdrževanja, dosegel približno 47.000 evrov.
Kupci se zaradi preprostega prijavnega postopka, ki ga po večini peljejo ponudniki rešitev, odločajo za razpis Eko sklada 71SUB-SO19 za nepovratne finančne spodbude, pa pojasnjuje Danijel Vuk iz podjetja Termo Shop. Možno je pridobiti subvencijo v višini do 180 evrov za kW, kar znaša slabih 20 odstotkov investicije. "Obstajajo tudi drugi razpisi, ki ponujajo povrnitev celo do 50 odstotkov vrednosti, vendar so nekoliko bolj zahtevni in terjajo več priprave," dodaja Vuk. Njihovo podjetje je na kmetiji Aksentijevičevih v Laporju namestilo sončno elektrarno v skupni moči 33,3 kW, ki jo bo zaradi načrtovane širitve v prihodnjih letih mogoče tudi nadgraditi brez večjih stroškov ali posegov. Sončna elektrarna bo letno proizvedla okrog 41.625 kWh energije in poganjala tudi toplotno črpalko za ogrevanje ter klimatsko napravo, s čimer je kmetija postala popolnoma samooskrbna.
