Tina Recek
Kako lahko postane novograditelj čim bolj energetsko samooskrben?
Alternativa je lesna biomasa
Ali si lahko omislimo kateri drugi vir energije?
"Alternativno bi šlo tudi z uporabo lesne biomase in kogeneracijskega kotla, ki proizvaja električno energijo in toploto. Vendar so takšne naprave praviloma dimenzionirane za večje porabnike in tudi bolj zahtevne za uporabo."
Finančne spodbude
Za energetsko prenovo stanovanjskih stavb so na voljo nepovratne finančne spodbude Ekosklada za izolacijo fasade, strehe in tal, menjavo stavbnega pohištva za novo leseno pohištvo, vgradnjo solarnih kolektorjev, kotlov na lesno biomaso in toplotnih črpalk za ogrevanje, vgradnjo prezračevalnega sistema z rekuperacijo, in nepovratne finančne spodbude za postavitev sončnih elektrarn. Za vse omenjene namene nudi Ekosklad tudi možnost ugodnega kredita, ki ga lahko pridobite še za vgradnjo zbiralnika za deževnico, menjavo azbestne kritine in postavitev male komunalne čistilne naprave.
Zbiralniki vse bolj običajna praksa
Kaj si lahko omislimo, da ne bi po nepotrebnem porabili preveč pitne vode?
"Zbiralniki za deževnico postajajo čedalje bolj običajna praksa, predvsem zaradi poletnega zalivanja vrtov in zelenic. V sušnih obdobjih je namreč uporaba pitne vode za to prepovedana. Deževnico lahko uporabimo tudi za druge namene, na primer za izpiranje sanitarij in pranje perila, a v tem primeru moramo v stavbi vgraditi dvojne vodovodne inštalacije – ločeno za pitno vodo in za deževnico. Pri tem pa ne pozabimo na uporabo filtrov, ki vodo pred uporabo ustrezno prečistijo. Ker je deževnica mehka voda, imamo pri uporabi tudi manj težav z vodnim kamnom."
Stara hiša, nova hiša in razlike
Je kakšna razlika med novograditeljem, kako naj ta postane čim bolj samooskrben na področju energetskih virov energije in naravnih virov, in lastnikom, ki živi v stari hiši? Kdo ima težjo nalogo?
"Novograditelj ima seveda bistveno lažjo nalogo, saj lahko celo stavbo načrtuje tako, da bo optimalno izkoristil naravne vire. Pri tem sta pomembni orientacija stavbe in pozicija oken - da omogočajo pasivno ogrevanje stavbe preko steklenih površin -,
orientacija in naklon strehe za pridobivanje električne energije, pozicija stavbe na parceli, da preprečimo senčenje stavbe od sosednjih objektov. Uredimo tudi primeren prostor za zbiralnik deževnice, vrtino za toplotno črpalko … Poleg tega pri novogradnji lahko načrtujemo ogrevalne, prezračevalne, vodovodne in električne inštalacije brez predhodnih omejitev.
Pri obstoječih stavbah, tudi če gre za celostne prenove, smo vedno nekoliko omejeni in moramo dostikrat poiskati kompromisne rešitve. Morda višina prostorov ne zadošča za vgradnjo talnega gretja in prezračevanja, povezava med notranjo enoto toplotne črpalke in zunanjo vrtino je dolga, ker ne najdemo primernega mesta za postavitev, sleme strehe poteka v smeri sever–jug, tako imamo samo vzhodno in zahodno orientirani strešini. In še bi lahko naštevali. Ni pa nemogoče, tudi pri prenovah se da marsikaj rešiti, le bolj razmisliti je treba."
Tudi dvajsetkrat več energije za ogrevanje
Kako lahko torej pri starogradnjah poskrbimo za čim večjo samooskrbo na področju energije in izrabe naravnih virov? Za stare hiše naj bi veljalo, da lahko porabijo tudi štirikrat več energije kot novogradnje.
"Starejše hiše, ki niso izolirane in imajo vgrajena 40 let in več stara okna, lahko porabijo tudi dvajsetkrat več energije za ogrevanje kot sodobne skoraj ničenergijske hiše. Sodobne skoraj ničenergijske hiše porabijo za ogrevanje pod 15 kWh/m2, najboljše celo pod 10 kWh/m2 letno, starejše neizolirane hiše, ki jih glede na energetsko izkaznico uvrstimo v razred G, pa preko 210 kWh/m2. Seveda samooskrba ni isto kot varčna raba energije, saj smo v starih neizoliranih hišah lahko dokaj samooskrbni, če se na primer grejemo z lesno biomaso iz lastnega gozda, na streho pa postavimo veliko sončno elektrarno in varčujemo predvsem z električno energijo. Trajnostno naravnani lastniki pa bodo najprej poskrbeli za zmanjšanje potreb po toploti z izvedbo ustreznega izolacijskega ovoja objekta, pri čimer mislim na menjavo stavbnega pohištva, izolacijo fasade, strehe in tal. V primeru uporabe toplotne črpalke bodo vgradili talno, stensko ali stropno gretje, v primeru ogrevanja s kurilno napravo na lesno biomaso pa sodobne, učinkovite radiatorje. Poskrbeli bodo za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija) ter postavili sončno elektrarno in večji zbiralnik za deževnico. V primeru ogrevanja z lesno biomaso bodo vgradili tudi solarne kolektorje za pripravo tople sanitarne vode v poletnem času."
