Barbara Gavez Volčjak
V Sloveniji vlada spodbuja prebivalce k rabi obnovljivih virov energije (OVE), zato je lani izdala uredbo o samooskrbi za električno energijo iz OVE. Najbolj konkretno se ta spodbuda kaže s subvencijami za postavitev sončnih elektrarn na strehah družinskih hiš. Marsikdo bi se morda odločil za montažo tovrstne naprave, pa ne zna najti pravih odgovorov, kaj samooskrba z elektriko iz sončne elektrarne (SE) pravzaprav pomeni. "Biti samooskrben z lastno sončno elektrarno pomeni, da sam proizvedeš točno toliko lastne energije, kot je dejansko porabiš. Energetska bilanca mora biti enaka nič," razlagajo v podjetju GEN-I in dodajajo, da to dosežemo s pravilnim individualnim dimenzioniranjem velikosti elektrarne, ki bo ustrezala energetskim potrebam in željam posameznika ter posameznemu objektu. Pri tem so pomembni vrsta odjema, profil porabe na merilnem mestu, vrsta in naklon strešne konstrukcije in podobno. Jernej Škoflek iz podjetja Sonce energija k temu dodaja, da so samooskrbne SE pomemben del energetskega trga, saj razbremenjujejo omrežje, ki je vedno bolj obremenjeno, hkrati pa že danes zavzemajo pomemben delež OVE.
Brezplačna poraba v naslednjem letu
Od velikosti elektrarne je odvisna končna cena investicije, v praksi pa se večinoma presežki energije brez plačila ali za simbolično nadomestilo prepustijo dobaviteljem. Zato je bolje imeti elektrarno optimalne velikosti za vaše potrebe, torej z minimalnimi presežki. V podjetju Sonce energija denimo strankam omogočajo vključitev v tržnico SunContract, kjer lahko s presežki energije prosto razpolagajo v novem koledarskem letu. “To pomeni, da lahko enako količino, kot je bilo presežkov, v novem letu brezplačno porabijo na istem odjemnem mestu ali jo prenesejo na drugo odjemno mesto - na vikend, staršem, otrokom, prijateljem … Lahko jo preprosto podarijo v dobrodelne namene. Edini pogoj za to je, da je odjemno mesto znotraj bilančne skupine, to pomeni, da je dobavitelj elektrike Sonce energija,” razlaga Jernej Škoflek. “Tako je mogoče smiselno investirati tudi v večjo elektrarno, če imate možnosti za to (dovolj veliko streho in sredstva), ki bo posledično proizvedla večje presežke, saj jih boste lahko v novem letu prenesli, kamor boste želeli.”
Omrežje kot shranjevalnik
"Lokalno proizvedena elektrika se v precejšnji meri tudi troši lokalno oziroma na mestu proizvodnje in posledično manj obremenjuje omrežje," razlaga Primož Tručl iz podjetja Enerson. Uredba omogoča, da se na letnem nivoju v sončni elektrarni proizvedena električna energija poračuna z vso porabljeno elektriko na istem odjemnem mestu. (Individualne) sončne elektrarne za samooskrbo namreč nimajo svojega električnega števca, ampak so vezane na isti električni števec, ki meri tudi porabo v hiši, dodaja sogovornik. Omrežje zato deluje kot neke vrste shranjevalnik energije, pa pojasnjujejo v podjetju Energija plus: "Ker je proizvedena količina električne energije v poletnih mesecih višja kot pozimi, lahko presežke električne energije, proizvedene poleti, porabite brezplačno pozimi in tako v okviru koledarskega leta potrebno količino energije pokrijete z lastno proizvodnjo." Presežki iz individualnih SE se namreč oddajajo v omrežje, kadar pa ima lastnik SE potrebe višje od proizvodnje - predvsem v obdobju nizke osončenosti -, električno energijo jemlje iz omrežja.
Obračun običajno enkrat letno
Sogovorniki pojasnjujejo, da samooskrbne sončne elektrarne delujejo po načelu neto meritev, čeprav je po drugi strani tudi mogoče slišati, da bi o tem, kaj neto meritev dejansko pomeni, "lahko napisali vsaj seminarsko, če ne že diplomske naloge", kot mimogrede navaja Primož Tručl. V podjetju GEN-I sistem neto meritev razlagajo kot "način obračuna električne energije, in sicer porabljene energije (količina porabljene energije odjemalca/gospodinjstva) in proizvedene električne energije (količina proizvedene energije iz samooskrbne elektrarne)". Obračun med količino energije, ki so jo v gospodinjstvu porabili, in količino, ki jo je proizvedla njihova sončna elektrarna, se običajno opravi enkrat na leto. Obračunsko obdobje je med 1. januarjem in 31. decembrom, razlaga Igor Kozlar iz podjetja Enertec in dodaja: "Pri večji porabljeni količini se razlika doplača po ceni za končnega odjemalca, v nasprotnem primeru se energija podari distribuciji oziroma poračuna po tržni ceni."
Kako preprečiti razkorak
Da ne bi bilo prevelikega razkoraka med količino proizvedene in porabljene elektrike, poskrbimo s tem, da čim natančneje dimenzioniramo sončno elektrarno. "Optimalno je, da se elektrarna načrtuje na podlagi dejanske porabe minulih let in da se ustvarja čim manj presežkov," pojasnjujejo v Energiji plus. Če nimamo možnosti postaviti dovolj velike sončne elektrarne, razliko med proizvedeno in vso porabljeno električno energijo na letnem nivoju doplačamo po letnem poračunu, dodaja Primož Tručl. Obstaja pa tudi možnost, da gospodinjstvo v bližnji prihodnosti predvideva povečano porabo, denimo zaradi nabave toplotne črpalke, električnega avtomobila in podobnega, opozarja Jernej Škoflek. V GEN-I o tem menijo, da je izgradnja sončne elektrarne dolgoročna investicija, saj je njena pričakovana doba uporabnosti 30 let in več, zato jo je smiselno dimenzionirati tako, da se ob morebitni povečani porabi lahko poveča zmogljivost sistema z dograditvijo. "Investicija v večjo elektrarno nima smisla, saj se nam tisti del elektrarne amortizira v obdobju 20 let - računano na tržno ceno 65 evrov za Mw/h," pa meni Igor Kozlar. Ker je bil namen samooskrbe ustvarjati čim manj presežkov, je uredba na začetku predvidela, da se presežki brezplačno oddajo v omrežje, pojasnjujejo v Energiji plus. "Nedavno se je uredba spremenila in predvideva dogovor z dobaviteljem električne energije, pri katerem ima kupec tako imenovani 'samooskrbni paket'. Je pa viškov resnično malo, razen v primerih, ko so bile sončne elektrarne za samooskrbo predimenzionirane," še dodajajo.
Prestop k novemu dobavitelju
Ob morebitni menjavi dobavitelja električne energije se naredi tudi poračun, zato se je za tovrstne spremembe na merilnem mestu najbolje odločiti v začetku ali na koncu poračunskega obdobja, svetujejo v GEN-I. Podobno meni Jernej Škoflek, saj kot priporočljive datume za spremembe na merilnem mestu navaja konec ali sredino leta: "Prestop k novemu dobavitelju je smiseln s 1. julijem (v tem primeru je treba postopke menjave začeti že v maju oziroma urediti vso potrebno dokumentacijo do 10. junija) ali konec leta, s 1. januarjem (za kar je treba postopke menjave začeti že v novembru oziroma urediti vso potrebno dokumentacijo najkasneje do 10. decembra). Ta datuma sta optimalna, ker je takrat predvidoma najmanjši razpon med proizvedeno in porabljeno elektriko. To pomeni, da bo stranka ali doplačala minimalni strošek za preveliko porabo ali staremu dobavitelju prepustila minimalno količino morebitno proizvedenih viškov."
