Sanja Verovnik
Tega se že nekaj časa zavedamo, hkrati pa se vse bolj obračamo k zelenemu pridobivanju energije na čedalje več ravneh: na ravni posameznika, držav in skupnosti ter na različnih ravneh industrijskih in gradbenih panog. Številne rešitve na tem področju je razvila inženirska stroka, izkazala se je predvsem pri zasnovi in gradnji objektov. Taka zasnova naj bi pripomogla k zmanjševanju porabe energije v zgradbah in k čim večji uporabi obnovljivih virov energije. Sem sodi energijsko varčna gradnja z več koncepti, ki se nadgrajujejo.
K energijsko varčni gradnji prištevamo nizkoenergijske, pasivne, skoraj ničenergijske in plus energijske objekte. Skupna značilnost teh gradenj je večja energijska učinkovitost, visoka kakovost bivanja, manjše obremenjevanje okolja in predvsem nizki stroški obratovanja, našteje Mirt Martelanc. Od leta 2020 je skoraj ničenergijska gradnja v Sloveniji obvezna pri vseh novogradnjah, tudi pri hišah. "Predstavlja stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v zelo veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini," pojasni sogovornik.
Velik pomen za bivanje in okolje
Energijsko varčna gradnja ima velik pomen za okolje in bivanje. Za okolje pomeni predvsem manjše obremenjevanje z vseh vidikov: od proizvodnje, transporta, skladiščenja do pretvorbe in porabe v stavbi. Koristna je za okolje v vseh pogledih, prav tako za denarnico in kakovost bivanja.
V taki stavbi ni prepiha, ni plesni, ni toplotnih in zvočnih mostov. Pomeni, da nam je prijetno toplo pozimi in hladno poleti, da imamo toplo sanitarno vodo, da imamo dovolj dnevne svetlobe, da imajo prostori prijetno akustiko, da tla niso hladna, da se s senčili zaščitimo pred poletnim soncem, poleg tega lahko tudi elementi pametne hiše skrbijo za optimalno bivalno okolje.
Z ustreznim projektom do kakovostne gradnje
Mirt Martelanc nadaljuje, da se gradnja dobre energijsko varčne stavbe začne s pridobivanjem dobre in popolne dokumentacije, povezane z gradnjo stavbe. Ta med drugim vsebuje tudi elaborat učinkovite rabe energije. Gradnja mora biti skladna s pravilnikom iz leta 2010, ki določa vse parametre, da se stavba gradi kot nizkoenergijski objekt. Energijsko učinkovitost potrjujeta energetska izkaznica stavbe in listina s podatki o energijski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti. Nanju moramo biti pozorni, ko kupujemo stavbo ali stanovanje, opozori Martelanc. Zelo pomembno je pravilno načrtovanje stavbe, brez ustrezne dokumentacije se to ne da storiti, nadaljuje sogovornik, pri čemer je za pripravo vse dokumentacije potrebnega vsaj dvakrat toliko časa kot za gradnjo energijsko varčne stavbe. Ustrezno pripravljen projekt pa je zagotovilo za učinkovito in uspešno gradnjo in tako tudi lahko odpravimo vpliv po nepotrebnih dodatnih stroških, doda Martelanc.
Visoki standardi in dober nadzor
Pasivne ali skoraj ničenergijske hiše so lahko zidane, vse pogosteje pa so lesene. Uporabljajo se mineralni ometi in naravne barve. Materialov za gradnjo je veliko. "Nekdaj tako pestre izbire ni bilo," doda sogovornik. "Ljudje veliko pozornosti namenjajo ne samo zunanjemu videzu stavbe, temveč tudi opremi notranjosti," opaža Martelanc. Prepričan je, da je sodelovanje sodelovanje vseh pooblaščenih inženirjev in arhitektov danes pri gradnji energijsko varčne stavbe in tudi notranjem opremljanju nepogrešljiva. Zato je po njegovih besedah tudi manj gradbenih napak.
Razlik med državami ni
V Sloveniji se obseg in kakovost energijsko varčne gradnje ne razlikujeta od tovrstne gradnje v drugih evropskih državah, na primer v sosednji Avstriji, pravi Mirt Martelanc. “Investitorji v Sloveniji namenjajo vse večjo pozornost gradnji stavb in kakovosti materialov, v ospredje prihajajo tudi naravni materiali. Prav tako si vse več ljudi prizadeva za energetsko samooskrbo stavb, ki prinaša povečanje energetske učinkovitosti in zanesljivost oskrbe z energijo, zvišuje kakovost bivanja in ne obremenjuje okolja. K zavesti o pomenu energetske samooskrbe veliko prispevajo tudi globalne razmere,” opaža Martelanc.
Napak, kot so denimo toplotni mostovi, nepravilno dimenzionirani ogrevalni sistemi, in z njimi povezanih težav, na primer plesen, ni, trdi sogovornik. "Vsaka gradnja potrebuje čas," opozori Martelanc, a se danes gradi hitreje in tudi bolj kakovostno. Napake niso dopustne, preprečujejo jih, pravi, gradbeni standardi in nadzor pooblaščenih inženirjev različnih strok pri gradnji, ki je po gradbenem zakonu obvezen za uspešno pridobitev uporabnega dovoljenja po končanem gradbenem postopku, še doda sogovornik.
Ogrevanje in prezračevanje
V Sloveniji se čedalje več investitorjev odloča za standard pasivne hiše. Po podatkih Eko sklada, ki takim hišam dodeljuje nepovratne finančne spodbude, je pri nas več kot tisoč pasivnih hiš. Največ je stanovanjskih, med njimi so tudi večstanovanjske, prav tako vrtci, šole, večnamenski športni objekti ... Letna poraba energije za ogrevanje pasivne stavbe je omejena na največ 15 kWh na kvadratni meter, kar zagotavljata dobro izoliran, zrakotesen toplotni ovoj brez toplotnih mostov in prezračevalna naprava z vračanjem toplote odpadnega zraka. Pasivna stavba se navadno ogreva s toplotno črpalko, primerni pa so tudi vsi drugi ogrevalni sistemi nizkih moči. Zaradi majhnih toplotnih izgub so stroški za ogrevanje lahko celo desetkrat manjši kot v starih, večinoma neizoliranih ali slabo izoliranih stavbah.
Kot razloži Mirt Martelanc, so pri nizkoenergijski gradnji ogrevanja sodobna, v urbanih naseljih s priklopom stavb na sistem daljinskega ogrevanja ali zemeljskega plina, skladno s prostorskimi pogoji, sicer pa je vse bolj pogosto ogrevanje s toplotno črpalko. Zelo učinkovita je kombinacija toplotne črpalke s sončno elektrarno, pri tem po sogovornikovih besedah lahko govorimo o samooskrbni stavbi. Za udobno ogrevanje in hlajenje notranjosti stavbe se dobro obnesejo poleg talnih tudi energetsko učinkoviti stropni ali stenski sistemi. Martelanc opozori še na pomen prezračevanja v energijsko varčni stavbi: "Za doseganje standarda nizkoenergijske ali pasivne hiše je nujna vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo. Za bivanje je kakovost zraka prav tako ali še bolj pomembna kot dobro izolirana stavba."
