Barbara Gavez Volčjak
Čeprav pri omembi fasade najprej pomislimo na zunanji videz hiše, ta še zdaleč ni najpomembnejša funkcija fasade. Ob prijetnem videzu fasada namreč skrbi za toplotni ovoj stavbe, je nekakšno oblačilo hiše, ki jo varuje pred vremenskimi vplivi in izgubo energije. Zato ni nepomembno, za kakšen fasadni sistem se odločimo tako pri novogradnji kot pri prenovi hiše. Izvedba toplotnoizolacijskega fasadnega sistema je najvažnejši ukrep za zagotavljanje zdravega življenjskega prostora in zmanjšanje porabe energije. Dejstvo je namreč, da ljudje v mestih kar 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih, zato moramo v njih ustvariti zdravo bivalno klimo.
Proti vlagi tudi s prezračevanjem
Če se v hiši že pojavlja vlaga, moramo poskrbeti za učinkovito prezračevanje prostorov, da preprečimo razvoj plesni na stenah. Z vgradnjo prezračevalnega sistema se hkrati izognemo tudi izgubi energije, ki je posledica stalnega odpiranja oken. “Obstajata dva sistema prisilnega prezračevanja z rekuperacijo toplote, lokalno in centralno prezračevanje,” razlaga Milan Kuster iz podjetja Lunos, “razlikujeta se v tem, kakšen gradbeni poseg je potreben za njuno vgradnjo. Centralni sistem denimo pomeni razvejen sistem cevi, ki skrbijo za odvod in dovod zraka v prostore, potrebujemo pa tudi prostor za napravo z dušilniki, razdelilniki in podobnim. Lokalne prezračevalne naprave ne zahtevajo cevnega sistema, a zanje je treba izvrtati luknje na zunanjih zidovih stavbe in vanje vstaviti lokalne prezračevalne naprave. To obenem pomeni poseg v zunanji del fasade.” Več lokalnih naprav tvori decentralni prezračevalni sistem, ki je že skoraj v celoti izrinil centralnega. K temu so, pojasnjuje Kuster, pripomogle številne prednosti, kot so nižja cena, enostavnejša vgradnja, večja učinkovitost delovanja, manjši stroški porabe energije, možnost vgradnje v nove in tudi obstoječe objekte, možnost različnih kombinacij postavitve sistema, poleg tega ni potrebno čiščenje cevi.
V neizolirani hiši višji stroški za ogrevanje in hlajenje
Zdrava in za bivanje prijetna relativna zračna vlaga je med 40 in 60 odstotki, notranja temperatura zraka in stene pa naj se ne bi razlikovala za več kot tri stopinje Celzija. Z uporabo ustrezne toplotne izolacije se zmanjšajo temperaturna nihanja v prostoru, zaradi katerih se lahko v hiši pojavljata vlaga in plesen, ki močno vplivata na kakovost bivanja. V neizolirani ali slabo izolirani hiši so večji stroški ogrevanja in hlajenja, ker toplota uhaja na prosto. Navsezadnje pa dotrajana fasada tudi ne opravlja več svojih osnovnih funkcij, menijo v podjetju JUB. Z ustreznim fasadnim sistemom tako izboljšamo kakovost in ugodje bivanja, hkrati pa še prihranimo pri stroških ogrevanja in hlajenja. "Uravnavanje temperature v notranjih prostorih omogoča prijetno klimo in zdravo bivanje," pravijo v JUB-u. "Poleg fasade ščiti konstrukcijo pred pretiranim raztezanjem in krčenjem zaradi temperaturnih sprememb in stavbi podaljšuje življenjsko dobo." S pravilno izvedeno zunanjo fasadno izolacijo, ki odpravi vse toplotne mostove, pa preprečimo tudi kondenziranje vlage na notranjih stenah in pojav plesni, še dodajajo v JUB-u. Toplotni mostovi se najpogosteje pojavijo na betonskih balkonskih ploščah ali na terasah, ki se brez prekinitve nadaljujejo v notranjost objekta, pojasnjujejo v podjetju Saint-Gobain Weber. "Vzrok so lahko slabo izolirane špalete, neizolirani deli pod policami, pragovi, podzidki. Vsaka taka površina ima določene posebnosti, zato je treba vsak toplotni most obravnavati individualno in pripraviti ustrezno rešitev," opozarjajo sogovorniki.
Debelina izolacije je le del cene
Ne glede na to, ali gre za novogradnjo ali prenovo, je z ekonomskega vidika debelina izolacije odvisna od tega, s katerim energentom ogrevamo stavbo, menijo v podjetju JUB. "Dražje ko se ogrevamo, bolj se nam splača vgraditi večje debeline. Tako je pri uporabi kurilnega olja ekonomsko optimalna debelina običajnega belega fasadnega stiropora - ob računskem upoštevanju življenjske dobe fasade zgolj 25 let - 25 centimetrov," ocenjujejo v JUB-u. Izračunali so tudi, da je smotrno vgrajevati debelejšo toplotno izolacijo, saj je razlika v dobi povrnitve investicije med tanjšim ali debelejšim stiroporom sorazmerno majhna, po tem obdobju pa je prihranek pri debelejšem znatno večji. "Razlika v ceni med izdelavo fasade s toplotno izolacijo pet centimetrov in toplotno izolacijo debeline deset centimetrov je zgolj v ceni toplotne izolacije, saj cena dela, zaključnih slojev in postavitve delovnega odra ostane enaka. Še enkrat večja debelina izolacije v tem primeru pomeni samo nekaj več kot deset odstotkov povečanja investicije," razlagajo v JUB-u.
Sogovorniki opozarjajo še na nekatere lastnosti posameznih komponent fasadnega sistema, ki jih je treba upoštevati pri vgradnji, da bodo delovale kot usklajena celota. Za vgradnjo na fasadne površine je denimo primeren le fasadni stiropor, ki je tudi primerno odležan, in ne običajen gradbeni stiropor, pri katerem se ne spremlja dimenzijska stabilnost. Osnovni omet z armaturno mrežico mora biti tak, da prenaša vse mehanske napetosti zaradi termičnega raztezanja in krčenja, udarcev predmetov in podobnega. Pri zaključnem ometu pa je zelo pomembna lastnost vodoodbojnost, ki preprečuje prodiranje padavinske vode v notranjost fasadnega sistema in s tem zagotavlja nespremenljivost toplotne izolativnosti in zaščito pred poškodbami, ki bi ob tem lahko nastale, še dodajajo v JUB-u.
Kakovostno zatesnjevanje stikov
Z vidika zahtevnosti dela je obnova dotrajane stavbe težja kot vgradnja fasade na novogradnji, menijo v podjetju Saint-Gobain Weber. "S kakovostnim projektom novogradnje lahko predvidimo in rešimo vse. Težave se običajno pojavljajo pri sanacijah objektov, pri čemer velikokrat strošek pravilne izvedbe presega pričakovane ustvarjene prihranke," menijo sogovorniki. Katero vrsto fasadnega sistema bomo izbrali pri sanaciji, je odvisno od specifike objekta in želja. Material osnovne konstrukcije obstoječe hiše vpliva samo na tip sider, s katerimi dodatno pritrdimo toplotno izolacijo. Pri masivnih zgradbah imamo več svobode, pri montažnih, katerih konstrukcija je bolj podajna oziroma fleksibilna, pa je treba uporabiti bolj elastične zaključne omete in lepilne malte. Največ pozornosti pa je treba posvetiti obdelavi stikov fasadnega sistema z drugimi elementi. "Zahtevnost vgradnje fasadnega sistema je tako povezana z natančnim in kakovostnim zatesnjevanjem teh stikov. Ta faza izvedbe je pogosto zapostavljena, spregledana ali pa zaradi dodatnih stroškov ni izvedena," opozarjajo v podjetju Saint-Gobain Weber.
Največji vpliv imajo temperatura, vlaga in veter
Poleg stiropora se kot izolacijski material pojavljajo tudi bakelitne plošče, mineralna volna in še kaj. V podjetju Henkel Slovenija za novogradnje priporočajo fasadni sistem z mineralno volno in silikonskim zaključnim slojem. "Takšna kombinacija izolacijskega materiala in zaključnega sloja omogoča najvišjo kakovost bivanja v objektu, sam sistem pa je dolgoročno najbolj obstojen in nezahteven za vzdrževanje," pravi Andrej Krajnc, vodja službe za tehnično podporo strankam v podjetju Henkel Slovenija. V zadnjem času pa so po besedah sogovornika priljubljeni tudi fasadni sistemi, pri katerih so arhitekturni detajli na zaključnem sloju obdelani v videzu lesa raznih vrst in barv, kar daje objektu posebno personalizirano noto. "V tem sistemu lahko poleg lesnih dekorjev najdemo tudi imitacije opeke, naravnega kamna in arhitekturnega betona," razlaga sogovornik. Ker je učinkovitost fasadnega sistema najbolj odvisna od zunanje temperature in vlažnosti ter jakosti vetra, tudi ni vseeno, kateri sistem izberemo za katero podnebje. Vendar Andrej Krajnc zatrjuje, da se omenjeni sistem dobro obnese tako pri visokih kot pri nizkih temperaturah: "Silikonski zaključni sloj najbolj uspešno kljubuje ekstremnim vplivom iz okolja, zagotavlja visoko prepustnost za paro in dolgoročno obstojnost barv. Bivanje in počutje v notranjosti objekta sta zelo prijetna."
