Barbara Gavez Volčjak
Niso še tako daleč časi, ko je bilo podstrešje dobra samo za ropotarnico. Na "dile", kot na Štajerskem rečemo temnim, zatohlim prostorom pod streho, je marsikdo naložil odvečno kramo, ki "bo zagotovo nekoč prišla prav". Ta "nekoč" po navadi ni prišel in tako se je na marsičem, kar bi bilo še uporabno, desetletja nabiral prah. Časi so se spremenili, in tako kot si prizadevamo za ponovno rabo predmetov, smo odkrili tudi možnosti koristne uporabe prostora pod streho. Mnogo ljudi tako imenovane lofte danes razume kot najboljši prostor v hiši z najlepšim razgledom. A ni vsaka mansarda enako kakovostna. Da to postane, je treba pri urejanju upoštevati nekaj pravil, kot sta to naredila zakonca z Gorenjskega.
Na temačno podstrešje je prišla svetloba
Mlada zakonca Andrej in Nina iz Kamne Gorice sta pred leti kupila prazen, temačen podstrešni prostor v večji stanovanjsko-poslovni stavbi. Z veliko domiselnosti in ljubezni sta ga v enajstih mesecih predelala v funkcionalno družinsko stanovanje, ki ima celo odprto teraso. Za dovolj svetlobe sta poskrbela tako, da sta v streho vgradila 21 strešnih oken. Pri tem sta upoštevala pravilo, da mora velikost okenskih površin v bivalnih prostorih, kot so kuhinja, jedilnica in dnevna soba, obsegati vsaj 20 odstotkov tlorisa površine. Na srečo je bil prostor zaradi naklona strehe dovolj visok, da nista potrebovala dodatne višine, sicer bi bilo treba v streho vgraditi frčade. Toda dodatni prostor, ki ga zagotavlja frčada, gre na račun osvetljenosti. Vertikalna okna v frčadi namreč dovajajo v prostor za približno 30 odstotkov manj svetlobe kot strešna okna, ki so obrnjena neposredno k izvoru svetlobe. Na to moramo paziti tudi v otroški sobi, v kateri se bo otrok igral in učil. Ko sta zakonca po rojstvu dvojčkov urejala dodaten prostor zanju, sta izrezala streho in vgradila še dve okni.
Eno veliko ali raje več manjših?
Lastnika sta upoštevala tudi pravilo, da štiri manjša okna, razporejena v pravokotnik, zadovoljivo osvetlijo 65 odstotkov prostora, medtem ko eno večje okno, enako veliko kot štiri manjša, zadovoljivo osvetli le 46 odstotkov prostora. Pri tem ni zanemarljivo, kako so izdelane notranje obloge. Kadar je spodnja obloga vertikalna, zgornja pa horizontalna, omogočamo svetlobi največji vpadni kot. Razporeditev strešnih oken pa ni pomembna zgolj za zagotavljanje osvetljenosti, temveč tudi za vidni stik z okolico, ki je za bivanje v mansardi zelo pomemben. Za lep razgled tudi pri sedenju mora biti spodnji rob okna vgrajen na višini od 90 do 110 centimetrov od tal. Glede na višino uporabnika pa je treba misliti tudi na zgornji rob, kjer je ponavadi kljuka za odpiranje okna. Da lahko brez napora primemo zanjo, mora biti zgornji rob okna od tal odmaknjen od 190 do 210 centimetrov. Če je treba okna vgraditi višje, da lahko podnje postavimo pohištvo, si pri odpiranju pomagamo s palico ali daljinskim odpiranjem na električni pogon. Za strehe z nižjim naklonom so primerna panoramska strešna okna z odpiranjem spodaj, pod katera pa ni praktično postaviti pohištva.
Toplotne izgube in dobitki
Mansarde tradicionalno veljajo za prostor, ki se najbolj segreje, saj se vanj dviguje tudi toplota iz spodnjih stanovanj. Zato je zelo pomembno, kako ga prezračujemo in senčimo, da zagotovimo prijetno klimo in uravnotežimo toplotne dobitke in toplotne izgube. Dobro toplotno izolativnost zagotovimo z izolacijskim okvirjem okoli celotnega okna. Toda večja težava kot toplotne izgube so lahko toplotni dobitki, saj sončna energija poleg svetlobe daje tudi toplotno energijo. To nam v hladnejših mesecih sicer ustreza, saj lahko jeseni in spomladi z osončenjem pridobimo dovolj toplote, da ni treba vklopiti grelnih teles. Poleti pa je priporočljivo na okna namestiti senčila. Najbolj učinkovita so zunanja senčila, ki prostor po potrebi tudi zatemnijo. Zunanja mrežasta senčila zaustavijo do 72 odstotkov sončne toplote, zunanje rolete pa do 97 odstotkov. Za toplotno izolacijo in zatemnitev pa lahko poskrbimo tudi z notranjimi senčili.
Kamin v gnezdu
Andrej in Nina sta poleg centralnega ogrevanja na kurilno olje v stanovanju vgradila tudi kamin na drva, s katerim je mogoče ogreti vse prostore. Ker živita blizu gozda, jima tudi lesa za kurjavo ni težko dobiti. S kaminom pa še prispevata k domačnosti rustikalno urejenega stanovanja, ki mu Nina z lastnimi izdelki daje pridih topline družinskega gnezda.
