Sledimo Slovenci vzoru Američanov, ki se zaradi koronavirusa množično preseljujejo na podeželje?

Razlika v kakovosti bivanja med enim in drugim je velika, še bolj očitna pa je postala v začetnem obdobju koronavirusa, ko smo bili prisiljeni večino časa preživljati med štirimi stenami. Prav pandemija je mnogim spremenila bivalne navade, predvsem pa dojemanje bivalnega udobja in varnosti. Bivanje v velikih mestih, ki je bilo še pred pandemijo izredno priljubljeno, cene nepremičnin v mestnih središčih pa so dosegale vrtoglave cene, v številnih državah danes predstavlja predvsem večjo nevarnost, da bi se okužili z virusom, zato so v Ameriki in ponekod v Evropi že zabeležene večje migracije na podeželje in s tem večje povpraševanje po nepremičninah daleč stran od mestnega vrveža.

Drugačna kakovost bivanja

Na bivanjsko miselnost je virus delno vplival tudi pri nas. Delno zato, ker večina nepremičninskih posrednikov vendarle ne beleži tako množičnega preseljevanja iz večjih mest na deželo, kot to beležijo ponekod v tujini, po drugi strani pa opažajo, da je povpraševanje po hišah na obrobju mest poraslo, prav tako zanimanje za zemljišča za gradnjo nepremičnin. Marina Škerget, nepremičninska agentka Keller Williamsa, pojasni, da so vse od razglasitve pandemije pa do razglasitve konca epidemije v Sloveniji zaznali večje zanimanje po stavbnih zemljiščih v manjših mestih, kjer je še večji interes po hišah na ključ. Ukrepi v Sloveniji in svetu so pripomogli k temu, da ljudje cenijo povsem drugačno kakovost bivanja oziroma v ospredje danes postavljajo druge vrednote, pa opozori Vasja Crnjakovič, direktor RE/MAX Nepremičnin Maribor. "Povečalo se je zanimanje za manjše hiše in bivalne vikende v bližini mest. Velikokrat se na nas obrnejo stranke, ki zahtevajo poleg hiše ali vikenda tudi nekaj zemlje, saj si želijo do določene mere zagotoviti samooskrbnost. Ta zemljišča niso večja od 2000 kvadratnih metrov, locirana pa so do 25 kilometrov od Maribora, Ptuja, Celja," pojasni Crnjakovič.

Slovenci imajo še vedno radi mesta

Tudi Branko Potočnik, direktor podjetja Insa nepremičnine, opaža, da so danes ljudje pri izbiri svojega domovanja veliko bolj previdni. Ali je za to kriva pandemija, je težko reči, gotovo pa sta virus in z njim karantena vplivala na drugačno razmišljanje mnogih, pravi Potočnik. Kljub temu trenda, da bi se ljudje množično selili iz mest na podeželje, pri nas ni, še doda in pojasni, da je Slovenija majhna dežela in že nekaj kilometrov iz mesta najdemo veliko zelenja in mirnejše življenje kot v mestnem jedru. "Če kupimo pri nas hišo na podeželju, je dostop do mesta samo približno pol ure z avtomobilom, kar ni primerljivo denimo z velikimi državami, kot so v ZDA," opozori Potočnik. Je pa res, nadaljuje sogovornik, da je čas pandemije pokazal na vse prednosti bivanja v hišah pred blokovskim stanovanjem. "Življenje v majhnem zaprtem prostoru brez možnosti izhoda na zelenico in z omejenimi možnostmi rekreacije je veliko ljudi pripravilo do tega, da so začeli razmišljati o hiši z vrtom in posledično o selitvi iz stanovanj." Zdaj Potočnik upa, da bo nekoliko drugačna miselnost ljudi poskrbela tudi za večjo vrednost hiš, te so, kot doda sogovornik, trenutno v primerjavi s stanovanji nekoliko podcenjene.

Urejena infrastruktura šteje

Da ima Slovenija srečo, ker je tako majhna, oziroma imamo Slovenci srečo, da živimo v tako majhni, prijazni in zeleni deželi, kjer v dveh urah in pol prepotuješ pot od Panonske nižine do morja, pa je prepričan Boris Lajh, direktor nepremičninske agencije Century21 Maribor City. "Če živiš denimo v Lenartu, traja pot do službe v centru Maribora približno enak čas, kot bi ga potreboval iz stanovanja v Radvanju do centra mesta," poudari Lajh, ki večjega odmika od tradicionalnega povpraševanja po zemljiščih na podeželju ne zaznava. Pojasni pa, da kupci želijo imeti vsaj 1000 do 2000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, da lažje "zadihajo". Prav tako jim je zelo pomembno, da imajo v bližini urejeno infrastrukturo. Lajh meni, da imajo tudi manjši kraji v Sloveniji urejeno infrastrukturo, pri čemer je poskrbljeno za vse. Prepričan je, da se Slovenci v teh časih, ko virus ogroža zdravje in je tveganje večje v mestu kot na vasi, po vzoru Američanov ali Nemcev ne izseljujejo množično iz večjih mest, ker so tradicionalno nagnjeni k lastništvu nepremičnin. "Prav zaradi tega slovenski trg ne reagira na takšen način kot trgi v ZDA in drugod po Evropi. V ZDA enostavno odpoveš najemno razmerje in se iz Chicaga preseliš v Ohio, v podeželsko hišico z nekaj ari zemlje, ki jo lahko obdeluješ. Ko se zdravstvena in gospodarska situacija spremeni oziroma pomiri, pa se vrneš nazaj v mesto. Pa ne samo en član, temveč cela družina."

Samooskrba vse bolj v ospredju

Boris Lajh je prepričan, da se danes slovenska družina veliko bolj zaveda prednosti samooskrbe pri prehrani, vendar je za to mogoče poskrbeti povsod, ne samo v hiši z velikim vrtom, denimo v strnjenem naselju z veliko hišami, ki se držijo druga druge in kjer nimamo večjega vrta, lahko rešitev najdemo v visokih gredah. Ni pa to trend, ki je prišel na površje ob pojavu virusa, še opozori Lajh. "Tako se razmišlja že ves čas. Danes je to tudi lažje, saj vse več delovnih procesov poteka online od doma, telekomunikacijska infrastruktura pa se širi tudi na podeželje," pravi sogovornik. Ali se bo miselnost spremenila v prihodnje, bo pokazal čas, je prepričan Branko Potočnik iz Inse. "Nepremičninski trg v Sloveniji je počasen, odločitve kupcev zorijo več mesecev ali celo let, spremembe globalnih trendov so pri nas opazne šele čez nekaj časa," poudari Potočnik.

Ni pomembna več samo cena

Poleg lokacije Slovenci pri nakupu nepremičnine še vedno dajemo veliko pozornost ceni, zadnje čase pa tudi kakovosti gradnje in razporeditvi prostorov v stanovanju, opozori Vasja Crnjakovič iz RE/MAX Nepremičnin Maribor. Marina Škerget iz Keller Williamsa postavi v ospredje lokacijo, Primož Mesarec iz Galea nepremičnin pa meni, da je cena nepremičnine tesno povezana z lokacijo, kakovostjo bivanja in udobjem. "Nepremičnina je namreč dolgoročna naložba," opozori Mesarec. Branko Potočnik poleg že naštetih dejstev izpostavi še to, da ljudem danes ni več vseeno, kdo je ali bo njihov sosed. Kot pojasni Boris Lajh iz agencije Century21, na končno odločitev, ali bomo nepremičnino kupili ali ne, vpliva tudi njeno stanje. Kupce namreč zanima, tako Lajh, kdaj je bila nepremičnina, če je rabljena, obnovljena, pa tudi, kako je bila obnovljena, ne nazadnje so pomembni tudi stroški ogrevanja in, kot smo že zapisali, bližina javne infrastrukture.