Jasna Marin
Veličastna vila v Gregorčičevi ulici v Mariboru, ki jo je v začetku 20. stoletja zasnoval eden takratnih vodilnih stavbenikov in arhitektov Maks Czeike, je nastala v obdobju, ko je mesto ob Dravi doživljalo največji gospodarski in arhitekturni razcvet. Bila je dom priljubljenega in uspešnega dolgoletnega župana Maribora dr. Alojzija Juvana (1886-1960).
Nekoč moderna hiša
Stavba s skupno površino 356 kvadratnih metrov ima klasicistično zasnovo, oklepa se tipskih tlorisnih konfiguracij iz začetka prejšnjega stoletja, tudi po velikosti ne dominira v ansamblu vil v predmestju. Umeščena je med Ljudski vrt, kjer dominira stadion, in Osnovno šolo Prežihovega Voranca, pripada pa ji tudi več kot 1500 kvadratnih metrov velik vrt.
V svojem času je veljala za moderno in elegantno stavbo, s pisarno v pritličju in bivalnimi prostori v nadstropju, medtem ko je bilo v mansardi še stanovanje za hišnika in gospodinjo. Po smrti dr. Juvana leta 1960 so se v hiši naselili novi lastniki.
Ohranitev značaja
Današnji lastnik, ki nadvse ceni stavbno dediščino, se je skupaj z arhitekti iz biroja Styria arhitektura – ti so načrtovali rekonstrukcijo stavbe –, odločil ohraniti njen klasicistični značaj. Prenove hiše so se lotili s ciljem, da ji podaljšajo življenjsko dobo za naslednjih sto let.
"Obnova zunanjosti se je izvajala pod nadzorom konservatorske stroke, v notranjosti pa smo ohranili vidnejše stavbne elemente, kot denimo stopnišče, hkrati pa smo v stavbo vgradili nekaj sodobnih elementov, ki so prilagojeni današnjim potrebam in načinu življenja," pojasnjuje David Mišič iz Styria arhitekture. Večja gradbena dela so potekala dve leti. "Na začetku smo se osredotočili na statično sanacijo stavbe, saj so bili nekateri elementi v precej slabem stanju. Klet smo po sekvencah poglobili na višino 2,60 metra in vanjo umestili servisne prostore. Zamenjali smo tudi kletno in pritlično ploščo ter s tem poskrbeli za statično stabilnost stavbe," nadaljuje Mišič. Poudari, da so vlago v kletnem in pritličnem delu stavbe ustavili z izkopom in dreniranjem obodne zemljine, s penetracijo pa se je prekinil kapilarni dvig.
Od preddverja do mansarde
Objekt se je s prenovo spremenil iz bivalnega v poslovno stavbo s pisarnami, oprema notranjosti je zadržana. "Oprema služi kot funkcionalni element interierja, ki ga lahko umaknemo, prestavimo, rekonfiguriramo in pri tem ne podremo osnovne arhitekturne kompozicije," razkrije arhitekt in doda, da se lahko funkcije znotraj stavbnega ovoja tudi kadarkoli spremenijo in stavba postane bivalni objekt.
Kako si v notranjosti sledijo prostori? Skozi historični portal s severne strani vstopimo v preddverje, kjer je ohranjeno stopnišče v prvo nadstropje, skozi galerijski balkonček se odpre pogled čez odprto stopnišče v klet. Zaposleni lahko dostopajo v klet tudi z vrta.
V kleti so kuhinja, skupni prostor, garderobe, tuši, stranišča in strojnica. V pritličju in nadstropju pa so pisarne, ki izžarevajo odprtost. "S steklenimi pregradnimi stenami smo želeli čim bolj odpreti interier, tako naravna svetloba z vseh strani prehaja v prostore. Hkrati smo hoteli nekoliko členiti posamezne oddelke, zato smo uporabili steklene stene," pojasni Mišič. Povsem na vrhu, v mansardi, je pisarna, ki je zasnovana tako, da se lahko preuredi v stanovanje.
Z izklinjanjem stene do prostora za izolacijo
Pri prenovi so se posvetili tudi izboljšanju energetske učinkovitosti stavbe. "Kadar hočemo ohraniti historično fasado, stare hiše pogosto izoliramo od znotraj," razlaga arhitekt David Mišič. "Obstajajo tudi izolativni ometi za zunaj, s katerimi se lahko izboljša energetska učinkovitost stavb," pripoveduje arhitekt in razkrije, da so pri prenovi vile dr. Juvana uporabili popolnoma nov pristop. "Lastnik je vztrajal pri izolaciji stavbe z zunanje strani. To smo izvedli tako, da smo na predelih fasade, kjer ni bilo reliefnih poudarkov in štukatur, z ročnim izklinjanjem opeke odstranili omet in 15 centimetrov opečnega zidu, noter smo vstavili paroprepustno izolacijo in prek nanesli historični omet. Tako se je ohranila ravnina fasade, stavbi pa smo izboljšali energetske karakteristike."
Še več smelih posegov
Kaj se je še spremenilo na vili? Stavbno pohištvo je bilo dotrajano in je bilo v celoti zamenjano, vendar so nova okna in vrata profilirana in dimenzionirana po originalnem dizajnu. Vir ogrevanja je bil posodobljen – prej je bil objekt ogrevan s plinom, še prej z lončenimi pečmi, zdaj pa z uporabo toplotne črpalke.
Ograja, ki meji na ulico, je bila restavrirana v prvotnem videzu, medtem ko je ograja, ki zamejuje pogled na sosednjo parcelo, sodobna in narejena iz kortenskih lističev.
"Na vrtu so odprte možnosti za gradnjo dveh paviljonov. V prvem bi lahko bili kolesarnica in vrtna uta, v drugem pa morda pisarniški prostori," sklene arhitekt iz Styria arhitekture.
