Sanja Verovnik
Danes dom ni več le hiša, v kateri preživljamo čas z družino in prijatelji, temveč postaja stičišče tehnologij v konceptu trajnostnega razvoja, razmišlja Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar. Zato je montažna gradnja iz lesa vse bolj priljubljen način gradnje v želji po omejevanju onesnaževanja okolja in ob dejstvu, da ljudje nimajo časa in želje graditi dolgo. "Ob hitrosti in natančnosti gradnje je pomemben vidik odločitve za montažno hišo izvedba na ključ, kjer dobijo kupci celovito storitev, servis, preverjene in kakovostne materiale ter garancijo iz ene roke. Prihranjeno jim je koordiniranje izvedbe s podizvajalci, saj to prevzame izvajalec gradnje. Pomembna sta tudi hitra, transparentna in pregledna ponudba ter celovit servis od prvega stika do izgradnje hiše in servisa v času bivanja v hiši," o prednostih montažne gradnje razmišlja Kroisova.
Stroški za ogrevanje: med 100 in 150 evri na leto
"Hišo sestavljajo zunanji elementi, stene, streha, stavbno pohištvo, talna plošča in vsi detajli, ki so del takšne stavbe," razlaga Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar. Da danes dosežemo standard skoraj ničenergijske gradnje je potrebno več kot samo velika debelina toplotne izolacije, je prepričana sogovornica, zato vrednost toplotne prehodnosti posameznih elementov ovoja, največkrat samo sten, ne bi smela biti glavno vodilo pri odločanju za montažno gradnjo. "Sodobne ničenergijske hiše odlikuje odlična zrakotesnost, kar se pa ne dosega s toplotno izolacijo ovoja, ampak s pravilnimi detajli in kakovostno izvedbo," še doda Teraž Kroisova. Skladno s smernicami potreba po energiji za ogrevanje v sodobni skoraj ničenergijski hiši ne sme preseči 25 kWh/m2a, pri čemer večina Lumarjevih hiš po besedah sogovornice dosega bistveno boljše rezultate in spada v razred skoraj ničenergijskih hiš s porabo energije pod 15 kWh/m2a (pasivna hiša). Za tako grajeno hišo, ki v Lumarju predstavljajo pretežen delež izvedenih hiš, lahko lastniki pridobijo tudi nepovratna sredstva Eko sklada. Stroški za ogrevanje takšne hiše znašajo med 100 in 150 evri letno, je pa višina stroškov za ogrevanje in ostalih stroškov odvisna predvsem od bivanjskih navad stanovalcev. "Energetska učinkovitost novogradenj je ena izmed osnovnih zahtev, vendar skladno s koncepti trajnostne gradnje postajajo vse pomembnejši tudi drugi kriteriji, denimo kolikšen delež energije je proizveden iz obnovljivih virov energije, iz kakšnih materialov gradimo, kakšna je naravna osvetljenost prostorov ..." našteva Teraž Kroisova.
Sloj izolacije ni nikjer prekinjen
Da se povpraševanje po lesenih montažnih objektih zadnje čase povečuje, opažajo tudi v podjetju Marles. Prepričani so, da na večje zanimanje vse bolj vpliva tudi dejstvo, da je lesena montažna gradnja trajna rešitev, ki zagotavlja izjemno hitrost izvedbe, visoko udobje bivanja, nizke stroške uporabe objekta in minimalno obremenjuje okolje, v katerem živimo. "Vse to danes nadgrajujemo z drznimi in inovativnimi arhitekturnimi rešitvami ter visokotehnološko podprtostjo montažnih objektov," poudari Peter Podplatnik iz podjetja Marles. Po njegovih besedah je ena od prednosti montažne gradnje še industrijska natančnost, saj že v fazi projektiranja objekta posvečajo posebno pozornost izdelavi konstrukcijskih načrtov, na katerih temelji industrijska proizvodnja posameznih gradbenih elementov, ki jih izdelajo v lastni proizvodnji. "Naši leseni gradbeni elementi so načrtovani in izdelani tako, da ne prihaja do toplotnih mostov, dodatno pa se v fazi montaže objekta elementi montirajo na način, da se tesno prilegajo, po potrebi pa še dodatno zatesnijo s posebnimi trakovi." Z opisanim načinom gradnje, z natančno izvedenimi detajli v proizvodnji in montaži ter industrijsko natančnostjo tovarniško proizvedenih lesenih montažnih elementov objekta se tako doseže, nadaljuje Podplatnik, da sloj izolacije ni nikjer prekinjen. Tudi preboje ovoja stavbe zmanjšajo na najmanjšo možno mero in jih zatesnijo s posebnimi tesnilnimi trakovi, za izolacijo pa uporabljajo materiale z nizko toplotno prevodnostjo, kot sta celuloza in kamena volna z višjo gostoto.
Les izboljšuje kakovost bivanja
Montažne hiše danes med seboj niso enake, kot je to veljalo v preteklosti, opozori Nataša Teraž Krois. Vsaka hiša je individualno prilagojena željam in potrebam kupcev. "Zaradi izkušenj, tehničnega znanja in razvite tehnologije gradnje, lahko danes gradimo še bolj tehnično in arhitekturno zahtevne objekte." Kot pomembno prednost montažnih hiš sogovornica vidi predvsem uporabo naravnih materialov pri gradnji. Po njenih besedah les v procesu rasti, skozi proces fotosinteze, skladišči CO2 in je kot takšen edini ogljično nevtralen gradbeni material. Istočasno pa je obnovljiv gradbeni material, še dodaja strokovnjakinja iz podjetja Lumar. Ob upoštevanju umnega gospodarjenja z gozdom je les neskončen vir. In tega bi se bilo treba zavedati. "Treba je vedeti, kako velike količine sive energije in kako veliko onesnaževanja povzročajo objekti, grajeni iz armiranega betona, opeke in podobno. Tem materialom je les superioren, in kot rečeno - je obnovljiv," poudari Teraž Kroisova. Pomembnost lesa pa izpostavi s še enega vidika: "Dokazano je, da les izboljšuje kakovost bivanja, počutje ljudi v stavbah in ima blagodejne učinke. Pa ne samo za tiste, ki v takšnih objektih bivajo, ampak v celotni verigi."
Objekt je treba obravnavati kot celoto
Sodobne montažne hiše imajo v osnovi leseno nosilno konstrukcijo, zaprto z obložnimi ploščami, kot so mavčno vlaknene plošče, OSB-plošče ali podobno, pojasni Nataša Teraž Krois. Po njenih besedah je dejanska sestava konstrukcije odvisna od namembnosti konstrukcije, zahtev statike in želje končnega uporabnika glede na želeno energetsko učinkovitost ali vrsto toplotnoizolacijskega materiala. Zunanje stene so na notranji strani zaključene z dvojno oblogo z mavčno vlaknenimi ploščami, na zunanji strani pa s fasadno izolacijo. Ne glede na izbor izolacijskih materialov znaša debelina fasadne izolacije 14 centimetrov, kar skupaj s 16 centimetri izolacije v nosilni konstrukciji predstavlja 30 centimetrov izolacije. To po besedah sogovornice zadostuje za gradnjo sodobnih ničenergijskih hiš. "Ustrezno zrakotesnost zagotavlja parna ovira, vgrajena na notranji strani zunanje stene, ki je celovito povezana z vsemi elementi v ovoju hiše," še doda in poudari, da je za kakovostno sodobno skoraj ničenergijsko hišo potrebno bistveno več kot samo debelina toplotne izolacije. Objekt je treba namreč, tako Kroisova, vedno obravnavati kot celoto: z vsemi elementi, detajli in celotnim ovojem. "Tudi notranje stene in medetažna konstrukcija so izvedene z leseno nosilno konstrukcijo. Stene so obojestransko obložene z dvojno oblogo iz mavčno vlaknenih plošč, medetažna konstrukcija pa z OSB-ploščo. Pri izboru materialov in izvedbenih detajlov teh konstrukcij je v ospredju zvočna izolativnost, saj prehoda toplote znotraj hiše dejansko ni. Tudi tukaj pa na zvočno izolativnost ne vpliva le debelina izolacije, ampak tudi detajli in izvedba," pojasni Teraž Kroisova.
Nadstandardna bivalna klima
V Sloveniji je že v veljavi evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb, ki želi izboljšati energetsko učinkovitost, zmanjšati izpuste škodljivih emisij v ozračje in povečati izrabo obnovljivih virov, pravi Peter Podplatnik iz podjetja Marles. Skoraj ničenergijska gradnja je tako obvezna za vse vrste novogradenj. "Toplota, potrebna za ogrevanje stavbe na leto, v večini Marlesovih hiš tako ne presega 25 kWh/m2a, zmeraj več kupcev pa se odloča za pasivno gradnjo, kjer poraba energije ne presega 15 kWh/m2a," pojasni Podplatnik. Trendi gredo v smeri skoraj ničenergijske gradnje, z vključevanjem obnovljivih gradbenih materialov, ki omogočajo poleg pomembne ekološke note tudi minimalne stroške vzdrževanja objekta, poudari Podplatnik. Nove smernice v gradnji skoraj ničenergijskih, pasivnih in aktivnih objektov se kažejo tudi v implementaciji sodobnih bivanjskih rešitev. "Povečuje se delež energetsko varčne gradnje in montažne lesene gradnje na sploh. Večji nadzor nad rabo energije in njena učinkovita raba se izražata v višji ravni toplotnega ugodja v prostorih in boljšem počutju, saj pasivna hiša zagotavlja uporabnikom nadstandardno bivalno klimo," še izpostavi strokovnjak iz Marlesa.
S standardiziranimi postopki do boljše kakovosti
Lesena konstrukcija in sistem montažne gradnje prinašata prednosti na več področjih. "Na področju toplotne prehodnosti stene ima lesena konstrukcija pri primerljivih debelinah konstrukcij in materialov boljše toplotnoizolativne lastnosti. To je posledica tega, da imamo pri leseni konstrukciji v ravnini nosilne konstrukcije ob lesenih nosilcih tudi toplotno izolacijo, s čimer ima nosilni del konstrukcije pri leseni gradnji bistveno boljše toplotnoizolativne lastnosti," razlaga sogovornica iz Lumarja. Kot pomembnejšo prednost izpostavi prefabrikacijo elementov v proizvodni hali: "Tu gre dejansko za industrijske izdelke, saj se v proizvodni hali prefabricirajo posamezni konstrukcijski elementi, vgradi se tudi stavbno pohištvo. Postopki in detajli izvedbe so standardizirani, kar se odraža v boljši kakovosti končnega izdelka. Tudi montaža poteka po vnaprej definiranih detajlih, ki so rešeni tako, da zagotavljajo najvišjo kakovost končnega izdelka." Lesena konstrukcija prinaša po besedah Teraž Kroisove tudi prednosti z vidika vplivov na okolje: "Sposobnost vezanja ogljikovega dioksida v lesu vsekakor pozitivno vpliva na skupen ogljični odtis celotnega objekta. S ciljem prehoda v brezogljično družbo je to ena pomembnih prednosti lesene gradnje." Tudi v Marlesu za gradnjo hiš največ uporabljajo materiale naravnega izvora. "Najpomembnejši material je seveda les," razloži Peter Podplatnik iz Marlesa, "ta je v našem načinu gradnje edini konstrukcijski material. Poleg tega je v kar petih naših sistemih sestave stene izolacijski material izključno naravnega izvora." Bodisi gre za lesena vlakna oziroma lesno vlaknene in izolacijske plošče oziroma kombinacije celuloze in fasadnih lesno izolacijskih plošč bodisi se uporablja izolacijski material izključno mineralnega izvora: kamena volna, kakovosti in gostote DP5, ki zaradi svoje gostote zagotavlja izjemno toplotno izolativnost. "Tu so še skupki izolacijskih materialov mineralnega in sintetičnega izvora, kjer kot izolacijski material na zunanji strani stene uporabljamo neopor, ki ima bistveno izboljšane izolativne lastnosti v primerjavi z običajnih stiroporom," pojasni Podplatnik. "Z vsemi sistemi zagotavljamo pasivno gradnjo oziroma skoraj ničenergijsko gradnjo," še dodaja sogovornik iz Marlesa. V Marlesu izdelujejo objekte v tako imenovanem velikotabelnem sistemu z okvirno konstrukcijo. "Gre za način gradnje, ki je povsod po zahodni in severni Evropi najbolj razširjen in hkrati cenjen, saj glede na vložena sredstva zagotavlja optimalne stroške za vzdrževanje in energetsko oskrbo objekta."
Uporaba recikliranih materialov je danes trend, jutri bo že standard
Naravne materiale odlikujeta dobra toplotna izolativnost in odlična toplotna stabilnost, kar v praksi pomeni zagotavljanje prijetne in enakomerne temperature v hiši skozi vse leto, to pa se odraža v prijetnem bivalnem ugodju, pravi Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar. Dodatno pa je prednost naravnih materialov tudi v sami proizvodnji, saj se z njimi manj obremenjuje okolje. Gradbeni elementi se danes ne ocenjujejo več zgolj po tehničnih karakteristikah, kot so zvočna izolativnost in toplotna prevodnost, ampak tudi po okoljskih karakteristikah. "Pomembno je, iz kakšnega materiala so, koliko energije je potrebno za njihovo izdelavo in ali jih je mogoče reciklirati." Ti podatki so po besedah sogovornice iz Lumarja podani v okoljskih produktnih deklaracijah (EPD), ki za zdaj predstavljajo še prostovoljno okoljsko deklaracijo. "Uporaba recikliranih materialov je danes trend, jutri pa bo standard," je prepričana Teraž Kroisova, ki še doda, da so se pred desetimi leti v montažni gradnji v veliki večini uporabljali samo mineralni izolacijski materiali in ekspandirani polistiren, naravni izolacijski materiali so bili prej izjema kot pravilo.
Ključna v zunanji steni je toplotna izolacija
Nataša Teraž Krois pojasnjuje, da toplotna izolacija ob leseni nosilni konstrukciji predstavlja ključni material v zunanji steni. Kupci se danes najpogosteje odločajo za mineralne izolacijske materiale, pri katerih se kot izolacija na fasado in v nosilno konstrukcijo vgradi kamena volna. Trendi povpraševanja in zakonodaja po besedah sogovornice gredo danes v smer trajnostne gradnje, kjer je pomemben tudi vpliv materiala na okolje. In s tem se ponovno veča zanimanje za naravne izolacijske materiale, kot so lesna vlakna in celulozna izolacija, zatrjuje Teraž Kroisova. Ob izolacijskih materialih pa so v konstrukciji stene še drugi materiali, ki zagotavljajo tehnične karakteristike celotnega stenskega sestava, denimo zvočno in požarno zaščito. Z izbrano parno oviro na notranji strani je omogočen pravilen prenos vodne pare skozi konstrukcijo, ob tem pa parna ovira predstavlja tudi zrakotesno ravnino, enega pomembnih parametrov sodobne ničenergijske gradnje. "Na notranji strani zunanje stene je nameščena dvojna obloga z mavčno vlaknenimi ploščami, ki prinaša prednosti z vidika požarne in zvočne zaščite, večje nosilnosti sten za pritrjevanje elementov in manjšo možnost nastanka lasastih razpok," še sklene sogovornica iz Lumarja.
