Jasna Marin
Kmalu po tem ko je končal študij gradbeništva, je Robi Špiler postal eksperimentalni vrtnar. Vrta ne prekopava, temveč leto za letom na grede nalaga plasti komposta in preizkuša meje v svetu rastlin. S partnerico Tjašo Štruc, magistrico biologije in ekologije z naravovarstvom, že desetletje negujeta Vrt obilja. Njune izkušnje in nasvete delita na predavanjih po Sloveniji in na spletnem blogu www.vrtobilja.si.
Robi Špiler na Večerovi spletni okrogli mizi o vrtnarjenju:
Ste že začeli pripravo vrta na novo sezono in kaj ste že posejali na grede?
"Vrt je pripravljen na začetek sezone, s Tjašo sva že poskrbela za prve setve. Posejala sva korenje, redkvico, bob, grah, špinačo. Letošnje toplo vreme naju je spodbudilo, da sva na vrt zgodaj posadila tudi rastline, ki niso običajne za to obdobje, tako zunaj že rastejo solata, brokoli, rukola, por, cvetača ...
Tudi v rastlinjaku sva že dejavna. Pred dvema tednoma sva posadila sadike paradižnika, ki sva jih posejala za božič. Paradižniki že cvetijo in jih ročno oprašujeva, kar bo pripomoglo k obilnemu plodu. Zgodaj posajen paradižnik uspeva vso sezono in je po najinih izkušnjah krepkejši od tistega, ki ga sejemo spomladi. Poleg paradižnika sva zgodaj sejala tudi kumare in papriko, slednja že lepo raste v rastlinjaku, medtem ko bova kumare posadila nekoliko kasneje. Naj povem, da smo lani prvi domači paradižnik uživali že 7. aprila, zato sem prepričan, da bo letos podobno uspešno. Veseliva se že aprila, ko bo najina družina lahko uživala ob grški solati iz lastne pridelave."
Zračen rastlinjak
Rastlinjak na Vrtu obilja meri 4 krat 7 metrov, kar je za mlado družino optimalna velikost. Štirje metri širine zadostujejo za tri grede in dve potki, široki po pol metra.
Ena bistvenih zahtev, ki je botrovala načrtovanju končne oblike rastlinjaka, je bila dobro zračenje. Tako sprednja kot spodnja vrata merijo 2 krat 2 metra, ob strani pa se folija dvigne vse do višine dveh metrov. Tako je v poletnih mesecih rastlinjak v celoti odprt, da so vrtnine v njem direktno osončene in da skozi popiha veter.
Radiator za intervencijo
Kako bi opredelili svoj pristop k vrtnarjenju? Klasik zagotovo niste.
"Nekateri vztrajajo pri tradicionalnih pristopih k vrtnarjenju, jaz raje eksperimentiram, pri čemer upoštevam individualne zahteve vrtnin in preizkušam njihove meje. Moje delo ni brezglavo, temveč premišljeno in ciljano. Vsak dan pogledam desetdnevno vremensko napoved, če aplikacija kaže, da bo temperatura višja od ene ali dveh stopinj Celzija, je to zame znak, da v rastlinjaku ni potrebna nikakršna intervencija, kvečjemu rastline zaščitim s kopreno. Če pa so napovedane temperature pod lediščem, v rastlinjaku čez noč prižgem električni radiator, da ogreva prostor in prepreči morebitno pozebo. Takšna intervencija je potrebna morda petkrat v sezoni, strošek za elektriko pa znaša približno dva evra na noč."
Ali na vašem vrtu še vedno rečete "štihanju": Ne, hvala? In kje vidite prednosti tega, da se vrt ne prekopava?
"Prekopavanja z lopato ali 'štihanja' na najinem vrtu ni. Orodja, ki jih spomladi uporabljava na vrtu, so samokolnica, lopata za dodajanje komposta, grablje za ravnanje zemlje, nihajna motika za okopavanje. Če so semena plevelov že vzklila, s slepim okopavanjem z nihajno motiko na globini do pet centimetrov malo zmotiva semena in koreninice, to počneva nekajkrat pred setvijo na grede, da zmanjšava kaljivost plevela skozi sezono."
Desetletje izkušenj in sprememb
Leta 2016 sem vas prvič obiskala, takrat sta skupaj s Tjašo že dve leti obdelovala 300 kvadratnih metrov velik vrt, ki je bil zasnovan ob majhni hiški. Kako je z vajinim vrtom danes in koliko so se vajini postopki spremenili v desetih letih?
"Najini vrtnarski postopki so zdaj veliko bolj jasni in ustaljeni, kot so bili na začetku. Prvo leto sva imela moto: ravno ni naravno. Sejala in sadila sva vse povprek. Vendar se je izkazalo, da je takšne neravne gredice težje obdelovati z orodjem in je zato bilo treba v vrt vložiti veliko napora. Že naslednje leto sva oblikovala pravokotne grede, od takrat sadiva in sejeva v ravne vrste, kar se je pokazalo kot najbolj učinkovito. Ne nazadnje so tudi orodja, opore in mreže ravnih oblik, tako je vse lažje obvladljivo.
Vrt sva v letih 2021-22 prestavila na novo lokacijo, kamor sva s seboj odpeljala tudi ogrodja za grede in rastlinjak. Novi vrt meri 450 kvadratnih metrov. Za razliko od prejšnjega je še bolj izpostavljen soncu, umeščen je na vrhu hriba, zato se zemlja hitro suši. Sva pa začela uporabljati vodo, kar je glavna razlika od prej, kajti na starem vrtu skorajda nisva zalivala. Zdaj opažava, da voda naredi opazno razliko v rasti rastlin. Koristna ni samo za rastline, temveč tudi za mikroorganizme v tleh. Z zalivanjem se namreč v tleh vzpostavi podtlak, v pore tal tako prehaja tudi svež kisik."
Najboljši sosed rastlin so mikroorganizmi v tleh
Je kompost še vedno najdragocenejša sestavina, ki jo lahko človek doda na vrt, da ohranja zdrave rastline?
"Uporaba komposta za zastiranje gredic je po najinih izkušnjah najboljša rešitev, najin vrt namreč ne potrebuje gnojenja ali foliarnega škropljenja."
Ali na vrtu tudi kolobarite in skrbite za dobre sosede?
"Moje prepričanje je, da so najboljši sosedje rastlin mikroorganizmi v tleh. Namesto klasičnega kolobarjenja je najino vodilo, da na vsaki gredi v eni sezoni rasteta najmanj dve, včasih celo tri kulture ena za drugo. Za takšne intenzivne zasaditve je značilna predpriprava sadik, mlade rastline vzgajava posebej v sadilnih platojih, kjer rastejo tri do štiri tedne, tako na gredi pridobiva dragocen čas v vrtni sezoni."
Nalaganje komposta na grede
Robi in Tjaša tla vrt ob koncu vsake sezone pripravita z dodajanjem kompostne zastirke tri do pet centimetrov na debelo. "Komposta ne vdelujeva, temveč ga samo položiva po vrhu. S takšnim pristopom dosežemo univerzalno rodovitnost tal. V tleh se tvori humusna plast, ki v sebi zadržuje hranila in vodo. Teh plasti nikoli ne obračava, temveč ohranjava naravno strukturo tal," poudarja Robi Špiler. "Takšna tla so odcedna, imajo vezan ogljik ter so polna koristnih gliv, talnih živali in mikroorganizmov. Ko rastlina raste v rodovitnih tleh, to opazimo v čudovitih pridelkih in zdravju rastlin. Prav tako opazimo vedno bolj rahla tla, ki se ne zbijajo, mnogo manj je plevela, manjša je potreba po zalivanju in manj je potrebnega dela."
Večje količine komposta nimamo vedno pri roki, še posebno, ko začnemo iz ničle in moramo tla mogoče obogatiti s kakšnim dodatnim centimetrom komposta, vendar je Robi prepričan, da je organskega materiala, ki ga lahko sami spremenimo v kompost, dovolj za vse vrtnarje tega sveta. Le začeti je treba.
Špinači sledijo plodovke, fižolu pa ...
Kako si torej na vaših gredah v posamezni sezoni sledijo vrtnine?
"S Tjašo imava vrtni načrt že od leta 2018, vendar ga vsako leto nekoliko prilagodiva glede na spremembe v najinih željah po določeni zelenjavi. Zelenjavo ločiva glede na to, katera je zelo zgodnja ali zelo pozna, vmes pa je treba najti še pravo kombinacijo. Na primer, najprej posadiva spomladansko solato, za njo skupaj rasteta stebelna in gomoljna zelena. Na drugi gredi posejeva grah, ki ga sejemo marca in pobiramo junija, nato na isto mesto sadiva jesenske kapusnice. Slednje dobro uspevajo tudi tam, kjer je spomladi rasel bob. Pri kapusnicah sva pozorna, da šele vsako tretje leto pridejo na isto gredo, da ne bi bilo bolezni.
Ko špinača spomladi že lep čas raste, lahko aprila in maja vmes 'naflancava' plodovke. Špinača je namreč odlična predkultura za paprike, jajčevce, kumare in bučke. Za kumarami in bučkami lahko sadiva jesenske rastline, kot so rukola, motovilec, radič in endivija. S takšnim pristopom k vrtnarjenju naših 450 kvadratnih metrov vrta tako bogato obrodi, kot bi imeli več kot 900 kvadratov. Zato priporočam tudi drugim, naj bo na vrtu vseskozi ples."
Lahko razkrijete še kakšne skrivnosti ali novosti, ki jih upoštevate pri vrtnarjenju?
"Na najinem vrtu vsako leto poskrbiva, da so poti prekrite s sekanci, gredice pa zastrte s kompostom, tam, kjer so rastline, ki dalj časa rastejo na vrtu, po tleh dodava tudi listje in slamo. To ustreza zlasti zelju in papriki, ki imata čez poletje visoko potrebo po vlagi v tleh.
Sicer pa po novem veliko tudi zalivava. Odkar sva na novi lokaciji, ne dopustiva, da bi se vrt presušil, temveč sproti vzdržujeva vlažna in mikrobiološko aktivna tla. Težko je namreč prepojiti zemljo, ko je že suha. V vročini je treba zalivati na štiri do pet dni. V rastlinjaku uporabljava kapljično namakanje, zunaj pa zalivalnik, ki prši vodo neposredno na rastline. Zalivanje izvajava včasih zvečer, včasih zjutraj, pa tudi v vročini čez dan - vse preizkušava. Poznati je treba tudi nekatere specifike, recimo, čebule ne zalivava, ko zori, da ne bi povzročila gnitja. Tudi lubenice in buče so občutljive na prekomerno vlago."
Škodljivci in vreme
Kako se na vrtu spopadate s škodljivci in rastlinskimi boleznimi?
"Ohranjanje zdravih tal je temelj za zdrave rastline. V zadnjem času se posvečava biotskemu varstvu in uporabi mikrobioloških pripravkov, kar je prineslo odlične rezultate. Mikroskop nama je razkril fascinanten mikrosvet, kjer sva spoznala organizme, ki lahko učinkovito zatrejo gosenice in druge škodljivce. Ti pripravki delujejo v širokem spektru in so koristni tako za vrtove začetnikov kot za vrtove izkušenih vrtnarjev. S temi rešitvami preprečimo razmnoževanje škodljivcev, že pri pripravi tal lahko dosežemo odlične rezultate. V resnici gre za naselitev organizmov, ki so že prisotni v naravi, in preprečujejo škodljivcem dostop do rastlin. To je zelo napreden, a hkrati preprost naravni pristop, ki ga je smiselno uporabljati ne le v vrtnarstvu, temveč tudi v poljedelstvu."
Ali kaj posebej zaščitite vrt pred vremenskimi nevšečnostmi?
"Vsekakor razmišljava, da bi investirala v profesionalno protitočno mrežo. Lani sva kar dvakrat dobila po 'glavi' točo, ki je poškodovala rastlinjak in strešnike na hiši. Premer največje toče je bil kar dvanajst centimetrov. Kljub temu se ne pritožujeva, temveč greva naprej in sadiva nove sadike z vedenjem, da sezona nikoli ni popolna za vse rastline.
Če pogledam širšo sliko, lahko povem, da je lansko leto bilo ugodno za rastline, kot so kapusnice in fižol, medtem ko so plodovke imele težave. Leto prej pa je bilo ravno obratno. V naravi so vedno cikli in vremenske spremembe so nekaj povsem običajnega. Ko pogledam letno bilanco vrta, sem zelo zadovoljen - vedno je pozitivna in nikoli nismo lačni."
Kar je nevidno očem
Veliko predavate po Sloveniji o vrtnarjenju, napisali ste že tudi več knjig. Se je v zadnjem desetletju med vrtičkarji v Sloveniji karkoli vidno spremenilo?
"Nove generacije vrtičkarjev niso 'okužene' s starim načinom razmišljanja, zato lažje sprejemajo novosti. Prej so se morda preveč ukvarjali s tem, kar je vidno, veliko bolj ključnega pomena je, kar je nevidno očem, kar ni na površini ... V času, v katerem živimo, je poglavitni napredek ta, da se zdaj ukvarjamo tudi s tistim, kar nam razkriva mikroskop.
Mnoge skrivnosti so namreč skrite prav v zemlji. Zato vrtičkarjem svetujem, da po opravljenem delu na vrtu opazujejo rastline, kajti te vselej pokažejo, kaj deluje in kaj ne. Vsak posameznik mora pridobiti lastne izkušnje in se potem opredeli kot vrtnar - ali bo štihal, zastiral, zalival -, vsak naj izoblikuje svoj pristop."
Ali to pomeni, da ni univerzalnega pravila za pravilno vrtnarjenje
"Ne glede na to, kako kdo vrtnari, je bistveno vedeti, da pri vrtnarjenju ni nič narobe, prav nasprotno, vrtnarjenje je čudovit hobi in vir sprostitve, pri tem pa imamo še korist od svežih pridelkov. Delo z zemljo prinaša pristno zadovoljstvo, sleherni človek se lahko čudovito vživi v to dejavnost. Prepričan sem, da lahko s pogumom, raziskovalnim navdihom in vztrajnostjo vsak na povsem svoj način pričara obilje v domačem vrtu."
