(INTERVJU) Steklene površine: Pomembnejša kot velikost okna je razporeditev odprtin v prostoru

Velike steklene površine in kakovostna okna so ključ do zadovoljive količine dnevne svetlobe, ki vpliva na dobro počutje in s tem na bivanje. Kako velika naj bodo okna, da bomo pridobili dovolj svetlobe, a hkrati pri tem ne bomo pretiravali?

"Okna in vrata so del ovoja stavbe in njihova funkcija je večplastna. Poleg tega, da imajo bistven vpliv na rabo energije, nas ščitijo pred vremenskimi vplivi iz okolja: mrazom, vročino, vetrom, padavinami in čezmernim hrupom. Omogočajo prehod naravne svetlobe in sončnih žarkov oz. energije sončnega sevanja skozi prozorni del oziroma zasteklitev v notranje prostore in nudijo vizualni stik z zunanjim okoljem ter tudi varnost, zasebnost in dobro počutje. Vsi našteti parametri morajo biti med seboj usklajeni, saj si nikakor ne želimo, da so okna ali vrata najšibkejši člen ovoja stavbe. Vsako okno mora biti konstrukcijsko pravilno zasnovano in trajno funkcionalno. Imeti mora dobre toplotno- in zvočnoizolacijske lastnosti, ob dežju in drugih padavinah mora biti vodotesno. Zasteklitev mora prepuščati zadostno količino sončnih žarkov oziroma energije sončnega sevanja, kar je še posebno zaželeno v zimskih mesecih, ker se to šteje kot pasivno gretje. Poleti se to uravnava s senčili, nadstreški in drugimi ukrepi, da se prostori ne pregrevajo. Naravna svetloba je nujna za naš bioritem, storilnost in zdravje, imunsko in hormonsko ravnovesje, psihično počutje ... Zato mora skozi okna v prostore prehajati tudi zadostna količina naravne svetlobe, torej je pomembna lastnost zasteklitve tudi svetlobna prepustnost. Pri tem je še kako pomembno uravnavanje količine in kakovosti svetlobe, da preprečimo bleščanje in odboje. Torej ni toliko bistvena velikost okna, temveč razporeditev odprtin v prostorih, orientacija prostorov in lastnosti zasteklitve. Zaradi vsega naštetega moramo pri načrtovanju okenskih in vratnih odprtin temeljito preučiti možnosti, ki jih prostori na dotični lokaciji ponujajo ter podati rešitve, pri katerih bomo združili vse naštete parametre, ki jih morata imeti dobro okno ali vrata, ki imajo dokazan vpliv na naše počutje, ugodje in udobje in tudi na zdravje."

Pri izbiri okovja je pomembna tudi teža krila

V sodobni gradnji prihajajo v ospredje vse večja okna, ki pa se po izkušnjah uporabnikov tudi težje odpirajo oziroma zapirajo. Kaj vse je ključno za brezhibno odpiranje in zapiranje oken?

"Stavbno okovje je ključno za funkcionalnost stavbnega pohištva, ker omogoča nemoteno odpiranje in zapiranje okenskega ali vratnega krila. Od vrste okovja je odvisen način odpiranja in zapiranja, bodisi je to nagibno, vrtljivo, vrtljivo-nagibno ali paralelni odmik, in možnost rokovanja, lahko je ročno ali na električni pogon, vse bolj pa se uveljavlja upravljanje preko spletnih aplikacij. Izbira okovja je odvisna tudi od namembnosti, so le za začasno ali vsakodnevno uporabo, kjer so zahtevane lastnosti višje. Pri tem govorimo o ciklih odpiranja in zapiranja, torej kolikokrat bomo krilo odprli in zaprli, bo desettisočkrat ali za polovico manjkrat v celotni dobi, saj ima vsak element, torej tudi stavbno okovje, predvideno dobo trajanja. Pri izbiri okovja je zelo pomembna teža krila, od nje je odvisno, kateri razred okovja iste vrste bomo izbrali."

Brez načrtovanja ni uspešno izvedenega projekta

Ni dvoma, da ima ustrezna vgradnja okna veliko in pomembno vlogo. Ta se je skozi čas še bolj izpopolnila, hkrati pa ustreznost določajo pravila ...

"Sodobna vgradnja oken in vrat zahteva dobro usposobljene izvajalce in tudi načrtovalce, naj bodo to službe proizvajalca oken ali njihovih zastopnikov, na primer merilcev ali prodajalcev ter izvajalcev vgradnje. Pri tem velja načelo, da še tako dober ali celo vrhunski izdelek v hipu izniči slaba in površna vgradnja. Ta mora biti skladna z gradbenofizikalnimi zakonitostmi in načeli dobre gradbene prakse oziroma zadnjim stanjem tehnike, kamor prištevamo smernico RAL, od koder tudi izvira pogovorni izraz RAL-montaža, ki pa je v strokovnem smislu zavajajoč, ker je s tem mišljeno le tesnjenje rege oziroma fuge v treh ravneh. V smernici RAL je namreč zelo podrobno opisan in opredeljen celoten postopek vgradnje oken in vrat. Smernica RAL torej ne opisuje in razlaga le tesnjenja rege v treh ravneh, temveč opisuje vse korake vgradnje, kjer je omenjeni način tesnjenja nadgradnja klasičnih postopkov. Brez njega ne moremo izpolniti naprednih meril za zrakotesnost, niti ne doseči kazalnikov skoraj ničenergijskih stavb. V Sloveniji so edina merila za vgradnjo vertikalnih oken in zunanjih vrat zapisana v okviru certifikacijske sheme Znak kakovosti v graditeljstvu (www.trajnostnagradnja.si). Za vsak uspešno izveden projekt je pomembna faza načrtovanja, sem prištevamo izbiro vrste in oblike oken in vrat ter način vgradnje z rešitvami ključnih detajlov. Pred samo vgradnjo morajo biti odprtine in podlaga ustrezno pripravljene. Pri vgradnji je najpomembnejši korak ustrezna pritrditev oken in vrat v konstrukcijo in podlaganje s trajnimi podložkami. Pri tem je ključna izbira pritrdilnih sredstev in načina pritrjevanja: vijaki, sidra ali namenska pritrdilna sredstva."

Brez česa si sodobne vgradnje ni mogoče več predstavljati?

"Brez tesnjenja rege v treh ravneh, na primer. Pri tem moramo uporabiti sistem tesnjenja, poznamo jih več vrst, ki zagotavlja na notranji strani čim boljšo zrakotesnost in paroneprepustnost, na sredini mora biti sloj, ki preprečuje toplotne in zvočne mostove, na zunanji strani pa mora biti sloj, ki je čim bolj paroprepusten in hkrati vodotesen in tudi vetrnozaščiten. Posebno pozornost je treba nameniti še vgradnji zunanjih polic in zaključkom pri vgradnji vrat, denimo rešetk za čim hitrejši odvod vode, prebojev (električni in drugi vodi), stikov (okvir in omarica za senčila)."

Strešna okna imajo svoje zakonitosti

Ni vseeno, kakšna okna izberemo za določen prostor, še največ dela imamo denimo z izbiro oken v mansardi, ker gre pač za specifičen prostor tik pod streho.

"Izbira vertikalnih oken in vrat ni enostavno opravilo, kar še toliko bolj velja za poševna okna oziroma okna v mansardah, saj terja veliko znanja in izkušenj. Strešna okna imajo svoje zakonitosti, ki jih moramo dobro poznati in jih tudi dosledno upoštevati. Če le menjamo strešna okna, imamo pri izbiri malo manevrskega prostora. Ključno je, da izberemo okno, ki ima ustrezne lastnosti za dani primer, denimo toplotne in zvočne karakteristike ter da bo prehajalo dovolj svetlobe v prostore, in da izberemo ustrezna senčila, ki preprečujejo pregrevanje. Če preurejamo mansardo ali jo na novo urejamo, pa je zelo pametno, da se najprej posvetujemo z arhitektom ali še bolje z gradbenim fizikom, ki bo znal pravilno razporediti okna, jih dimenzionirati, izbrati ustrezne lastnosti, kamor sodijo tudi svetlobne karakteristike in naravna osvetljenost. Šele nato izberemo okna pri renomiranih proizvajalcih, ki poskrbijo tudi za vgradnjo ali priporočijo izvajalce, ki so jih predhodno ustrezno usposobili."

Prezračevalni sistem in odpiranje oken

Koliko v sodobni arhitekturi uporabljamo okna za prezračevanje hiš in stanovanj? So jih že povsem zamenjali prezračevalni sistemi?

"Poznamo dva načina prezračevanja v stavbah. Prvi je naraven način, ki poteka skozi okna in vrata, drugi pa mehanski, ki se odvija preko rekuperatorjev. V PURES-2 oziroma pripadajoči tehnični smernici je tudi določilo, da je pri stavbah z naravnim prezračevanjem dovoljena največ trikratna izmenjava zraka v eni uri pri tlačni razliki 50 Pa, kar pomeni, da je dovoljeno tudi prezračevanje skozi okna in vrata. Če nimamo mehanskega prezračevanja oziroma prezračevanja z rekuperatorjem, je torej prezračevanje skozi okna in vrata nujno, pri čemer moramo okna ali vrata odpreti na stežaj in ne le nagibno, torej na 'kip'. Vsekakor pa lahko okna odpiramo in naravno prezračujemo tudi pri mehanskem prezračevanju."