Jasna Marin
Že ko je bila deklica, je rada šla v domači sadovnjak za hišo. "Tam sem vzpostavila stik z listom, rodno vejico, deblom in nazadnje tudi plodom," se spominja sogovornica, ki je strokovno znanje o vrtnarjenju pridobila s študijem na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. "Kot ena prvih generacij smo se šele začeli učiti o ekološkem vrtnarjenju. Takrat sem se navdušila nad Steinerjevo teorijo, ki razkriva, kako je vse stvarstvo povezano med seboj in da vsak posameznik dodaja kamenček v mozaik narave," pripoveduje. Kot svoje najljubše opravilo izpostavi sajenje rastlin, saj se zaveda, da se v rastlinskem svetu skriva najdragocenejša ljudska lekarna.
{api_embed_photo_L30}652939{/api_embed_photo_L30}
V čem vidite glavne prednosti hrane, pridelane na domačem vrtu, pred tisto, ki jo kupimo v trgovini?
"Bistvene prednosti hrane, ki zraste na domačem vrtu ali balkonu, so, da smo vrtnine negovali s pozitivno naravnanostjo, da nimajo za sabo transportnega stresa, da so bile izpostavljena soncu in dežju, zato vsebujejo veliko hranljivih in za nas pomembnih varovalnih snovi."
Katere so osnovne vrtnine, ki bi jih morali pridelovati doma, da si zagotovimo lastno zelenjavo za sproti?
"Spomladi, od marca do junija, naj rastejo na gredicah solata, mlada čebula, redkvica, rukola, grah. Poletje naj bo v znamenju paradižnika, paprike, bučk, kumar, nizkega fižola. Za jesen je dobro imeti na vrtu motovilec, solate, radič, endivijo, zelje, por. Zimski meseci postajajo vse prijaznejši za vrtnarje in vrt. Od novembra do marca imamo lahko na vrtu kodrolistni in brstični ohrovt, špinačo, z malce zavetja ali zaščito tudi radič, peteršilj, pastinak."
Kaj pa, če je vrt zelo majhen – gojenju katerih vrtnin se je smiselno odreči, da ne zavzamejo preveč prostora, in jih raje kupiti od kmetov?
"Pri slovenskih pridelovalcih oziroma kmetih lahko kupimo izjemno kakovostno zelenjavo v zabojčku. Med zelenjavo, ki bi na majhnem vrtu sicer zavzela precej prostora in jo je v takšnem primeru bolj smiselno kupiti, so krompir, čebula, česen, fižol v zrnju, buče - hokaido, maslenka, muškatna -, jabolka, hruške, zelje - tudi kislo, pa kisla repa, nadzemna koleraba, cvetača, brokoli, radič in motovilec."
{api_embed_photo}652945{/api_embed_photo}
V smeri samooskrbe
Slovenija ni samooskrbna in je prehransko ranljiva država. Po podatkih statističnega urada RS za leto 2019 je naša stopnja samooskrbe pri sadju znašala le 30 odstotkov, pri zelenjavi 44, pri krompirju 45 odstotkov. Kaj lahko naredimo, da postanemo bolj samooskrbni?
"Vsak posameznik s svojim razmišljanjem in dejanji lahko pripomore k temu, da postanemo bolj prehransko neodvisni. In da kupujemo slovensko. Opažam, da ljudje v zadnjem letu zelo iščejo domača jajca, domače mleko - kozje in kravje -, goveje in piščančje meso, nekaj tudi zajčjega. Za potrebe samooskrbe si marsikdo omisli doma vsaj pet do deset kokoši, če mu to dopušča prostor. Pri rastlinah je veliko zanimanja za jagodičevje, zlasti ribez, malino, ameriško borovnico, saj velja za nezahtevno pri vzgoji in vzdrževanju. Nekateri lastniki hiš spreminjajo zelenico v majhen sadovnjak, kamor posadijo kakšno jablano, hruško, češnjo in slivo, da imajo nekaj svojega sadja za sproti."
{api_embed_photo}653090{/api_embed_photo}
{infobox-gray_full}158803{/infobox-gray_full}
{api_embed_photo}653081{/api_embed_photo}
Lahko z lastnim vrtom naredimo korak k večji samooskrbnosti?
"Samooskrbni vrt je večplastno pojmovanje vrta. Vsakemu posamezniku lahko pomeni nekaj drugega. Če poenostavim, ima tak vrt tri osnovne naloge. Gledano s stališča agronomije je prva naloga, da je na njem kar največja biotska raznolikost, ki je mogoča na pridelovalnem vrtu. Ustvariti moramo ravnotežje med porabo in potrebo po hranilnih snoveh. V sožitju morajo biti posajene vrtnine, sadno drevje, zelišča in cvetje. Druga naloga vrta je povezana s človekom, za katerega je pomembno, da mu samooskrbni vrt vse leto ponuja čim več zdravih vrtnin in mu ob tem prinaša ekonomski učinek oziroma prihranek ter mu zagotavlja, da ve, kaj jé. Samooskrbni vrt človeku prinaša tudi sprostitev, rekreacijo, stik z zemljo in izmenjavo izkušenj z drugimi lastniki vrtov, možnost vzgoje otroka o pomenu hrane. Tretja naloga samooskrbnega vrta je skrb za okolje. S tem pripomoremo tudi k zmanjšanju degradacije okolja, ohranjamo pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Za to lahko poskrbimo s hoteli za žuželke, bivališči za ježe, mlakami za žabe ... Pri rastlinskih vrstah pa z nenavadnimi kombinacijami zeliščnih zasaditev, denimo v spiralne grede, s ponovnim zasajanjem rastlin, ki so skoraj izginile z vrtov, kot so recimo josta, kosmulje in robide."{api_embed_photo}652948{/api_embed_photo}
60 kvadratnih metrov
Kako velik vrt zadostuje, da oskrbimo štiričlansko družino z vso potrebno zelenjavo?
"Za štiričlansko družino, ki namerava vse leto pridelovati svežo zelenjavo za sproti, zadostuje 60 kvadratnih metrov velik vrt. Če ob tem želi pridelati tudi nekaj krompirja in čebule, potrebuje približno 100 kvadratnih metrov. Če hoče družina ob tem pripraviti še različne vložnine paprike, zelja, fižola, paradižnika in še pesto, omake ter čajne mešanice, bo potreben vrt s površino 150 do 200 kvadratnih metrov. Veliko pomembnejše od kvadrature vrta je skrbno načrtovanje dela na vrtu ter načrt setve in zasaditve posameznih kultur. Pozimi zato velja nameniti nekaj časa analizi prehranjevalnih navad in dati poudarek sezonskemu prehranjevanju. Pripraviti je treba seznam vrtnin, ki so družini najpomembnejše, in jih uporabljati vse leto."
{api_embed_photo}652942{/api_embed_photo}
Zaposleni ste v vrtnem in vinogradniškem centru Gardina v Mariboru. Kaj opažate, odkar smo več doma – se navade kupcev semen in sadik rastlin za domači vrt spreminjajo?
"Zanimanje za vrtnarjenje je izjemno veliko. Le malce več preudarnosti še potrebujemo. Nekateri ljudje namreč kupujejo vse, od semen do sadik, ne glede na primernost letnega časa. Tukaj nastajajo razhajanja, saj družinske vrtnarije, ki prodajajo svoje blago, še denimo v aprilu nimajo v ponudbi paradižnika, paprike in drugih plodovk, ki jih večji proizvajalci že dostavljajo v trgovske centre zelo zgodaj. Naj opozorim, da je treba biti previden, kdaj kaj sadite na vrt, saj občutljive plodovke, kot so paradižnik, kumare, paprika, ki se praviloma sadijo šele v drugi polovici maja, lahko, če jih posadite prezgodaj, propadejo. Njihova rast se v hladni zemlji ustavi, uniči jih lahko tudi slana, tako da boste imeli dvojno delo in dvojne stroške, saj boste morali odstraniti poškodovane sadike in kupiti ter posaditi nove v času, ki je ustreznejši za njihovo sajenje. Opažam tudi, da marsikdo nima znanja o sajenju zelenjadnic ali sajenju drevnin, pa o obrezovanju sadnih dreves ter osnovni negi, škropljenju s fungicidi in insekticidi ter gnojenju. Zato je veliko vprašanj in strokovni nasveti so v takšnih primerih silno dragoceni."
{api_embed_photo}652944{/api_embed_photo}
Pod steklom in folijo
Kakšno vlogo imajo rastlinjaki in tople grede na vrtu – bi bilo treba čim več gojiti na prostem ali so tople grede in rastlinjaki kljub vsemu koristna zamisel?
"V zadnjem letu sem opazila, da ljudje vrt povečujejo in postavljajo rastlinjake, da čim bolj izkoristijo vsako ped zemlje, in jim je dragoceno, da lahko gojijo zelenjavo tudi v hladnih mesecih. Sodobna znanost sicer pravi, da naj bo zelenjava čim bolj izpostavljena soncu in dežju, da se po naravni poti okrepi, ker se tako v njej tvori več mineralov, vitaminov in za nas pomembnih varovalnih snovi. Če vseskozi raste v rastlinjaku, je zelenjava sicer lahko lepa, a bo prehransko osiromašena. Rastlinjaki in tople grede so orodje vrtnarja za vzgojo sadik in zaščito rastlin, ki v normalnih vremenskih razmerah niso potrebni, so pa koristni v zgodnjih spomladanskih mesecih in jesensko-zimskem obdobju. Nekoliko zahtevnejše kot s toplo gredo je delo z rastlinjakom. Če imamo rastline v rastlinjaku, moramo bolj zalivati, dognojevati, zračiti, tudi rastline niso vselej tako odporne proti boleznim in škodljivcem, ker niso izpostavljene razmeram na prostem. V rastlinjakih se pojavi veliko vlage in plesni, če ne zračimo pravilno."
{api_embed_photo}652946{/api_embed_photo}
{infobox-gray_full}158804{/infobox-gray_full}
Dobro načrtovane grede
Kakšno mnenje imate o visokih gredah? So praktične ali jih dojemate bolj kot modno muho?
"Če so dobro načrtovane in kakovostno izdelane, so zelo praktične. Zlasti za starejše so primerne gredice, ki so malo dvignjene, lahko pa se odločijo, da cel vrt preuredijo v več visokih gred. Visoke grede so lahko zasnovane tako, da so povezane med seboj s klopcami, ki imajo več funkcij: nanje vrtičkar lahko sede, jih uporabi kot odlagalno površino za sadike, rokavice, zalivalko … Tako kot med navadnimi je tudi med visokimi gredami pomemben prostor za nemoteno gibanje. Zato naj bodo potke med gredicami široke okoli 50 centimetrov. Širina gred na vrtu nikakor ne bi smela presegati 120 centimetrov, še bolje pa je, da so grede široke zgolj 90 do 100 centimetrov, da vrtičkar lahko doseže gredo z več strani in mu ni treba hoditi po njej."
{api_embed_photo}652949{/api_embed_photo}
Pridelava zelenjave ni omejena le na vrt.
"Res je. Opažam, da vedno več ljudi zasaja užitne rastline na balkonih in terasah stanovanjskih blokov. Lastna zelenjava postaja pravi privilegij. V loncih se zelo dobro obnesejo paradižnik, paprika, jajčevec in tudi kakšna kumara, sploh če uporabimo cepljene sadike. Na balkonu uspevajo tudi nizki fižol in vse vrste zelišč. Manj primerne so korenovke, saj te potrebujejo globlje lonce. Veliko uspeha bodo vrtičkarji na balkonih imeli predvsem z listnato zelenjavo, ki jo režemo in ima plitek koreninski sistem, na primer rukola, solata za rezanje, kitajska mešanica solat. Vselej je zanimivo posaditi tudi kakšne novitete, ki razveselijo vrtičkarje."
{api_embed_photo}652943{/api_embed_photo}
Pot do vitalnosti
Katera je vaša najljubša vrtnina?
"Težko izpostavim samo eno, ker mi veliko pomeni ves zelenjavni vrt in ga nadvse rada primerjam z orkestrom. Fascinanten mi je romanesco, križanec cvetače in brokolija. Vselej znova me očara njegov cvet in tudi malo muhast je s svojimi potrebami po gnojilih in vodi. Včasih imam občutek, da se obnaša kot filmska zvezda na vrtu ..."
{api_embed_photo}653106{/api_embed_photo}
Imate še kakšen poseben nasvet za uspešno vrtnarjenje na dolgi rok?
"Opazujte svoj vrt in delujte v skladu z naravo, ne proti njej. Povečujte raznolikost rastlinskih vrst, ker boste tako pridobili stabilnost vrta. Prav tako poskrbite za naravno ravnovesje v tleh. Če so tla pregnojena, bodo rastline rasle preveč bujno in bodo bolj dovzetne za bolezni in škodljivce. Tako kot za vse v življenju tudi za rastline velja, da je dobro, če se nekoliko namučijo za svoj življenjski prostor, kajti tako bodo postale bolj krepke in vitalne."
{api_embed_photo}652947{/api_embed_photo}
Preberite nove Kvadrate na kubik.
BREZPLAČNO na spodnji povezavi!
