Barbara Gavez Volčjak
Klet stavbe je bila nekoč namenjena shranjevanju ozimnice in kurjave, marsikdo si je v kleti stanovanjske hiše uredil garažo, pralnico ali delavnico. Predvsem zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe klet ni bila mišljena kot prostor za bivanje ali dolgotrajno delo. Z izboljšanimi možnostmi hidro- in toplotne izolacije, ogrevanja in osvetljevanja pa se je tudi to spremenilo.
Suh in izoliran pred vlago
Prostor, ki ga želimo uporabiti za bivanje ali delo, mora biti v prvi vrsti suh, torej dobro izoliran pred vlago. "Kletni prostor mora imeti tudi ustrezno prezračevanje s fiksnimi naravnimi zračniki ali s prisilnim zračenjem z rekuperacijo zraka," opozarja Goran Gomboši, tehnični svetovalec v podjetju Murexin. Sobe naj merijo vsaj 12-15 m² in naj imajo zidane ter ometane vmesne stene, da jih je ob morebitnem zalitju kleti lažje obnoviti. V novogradnji lahko stene preventivno prevlečemo s sušilnimi ometi, še dodaja Gomboši. Sogovornik opozarja še na dovolj visoke zidove in ustrezen dostop v klet, ki dovoljuje tudi normalen vnos pohištva.
Kupola na strehi za naravno svetlobo v kleti
Cevasti sistem Solatube za bivalne objekte je na voljo v dveh dimenzijah, 25 in 35 cm, seže pa lahko 16 metrov daleč. “Sistem premera 35 cm učinkovito razsvetli 16 m² prostora, saj ima razvita površina strešne kupole na voljo kar 1,8 m² za prestrezanje svetlobe. Inovativna tehnologija kupole omogoča enakomerno osvetlitev prostorov preko celega dne, sistem pa ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja in je odporen proti vsem vremenskim vplivom. V eni enoti lahko ponuja tudi rešitev za osvetljevanje na sončno energijo v nočnem času,” razlaga Denis Gluhar iz podjetja Kerber.
Da vas ne bo zeblo
V starejših stavbah je običajno pomanjkljiva toplotna izolacija zunanjih sten, razlagajo v podjetju Fragmat. Če želimo klet preurediti tako, da bo primerna za bivanje ali poslovno dejavnost, je zato priporočljivo izvesti celovito energetsko prenovo toplotnoizolacijskega ovoja stavbe, ki vključuje ustrezno debelino toplotne izolacije vkopanih sten in tlaka. "Ker je razpoložljiva višina običajno majhna, je za tlak smiselno izbrati materiale z boljšo izolativnostjo, kot je grafitni stiropor ali še bolj učinkovite PIR-plošče," pojasnjujejo v Fragmatu. Obenem svetujejo, da je ob celoviti prenovi tlakov smiselna vgradnja talnega ogrevanja. "Pri talnem ogrevanju je celoten tlak veliko grelno telo, ki pri relativno majhni temperaturni razliki, kjer temperatura tal ne presega 25 °C, zagotavlja enakomerno ogrevanje prostora brez strujanja zraka, kar je moteč pojav pri radiatorjih in konvektorjih, in omogoča priključitev na nizkotemperaturne vire ogrevanja, torej kolektorje, toplotno črpalko, kondenzacijski kotel …" V Fragmatu omenjajo tudi možnost vgradnje toplotne izolacije na notranji strani zunanjih sten, vendar je to dopustno le na popolnoma suhih stenah. "Pri vlažnih stenah bi dodatna obloga preprečevala izsuševanje v prostor, kapilarni dvig vlage v stenah pa bi se premaknil še višje," pojasnjujejo sogovorniki. Sestav mora vsebovati parno zaporo na notranji (topli) strani toplotne izolacije – med vidno oblogo in toplotno izolacijo –, sicer se lahko zaradi difuzije vodne pare nalaga vlaga v sloju toplotne izolacije, kar sčasoma poslabša njeno učinkovitost. Na vprašanje, kakšno ogrevanje je najprimernejše za kletne prostore, v podjetju Fibran odgovarjajo, da za to ni pravila. "Ko govorimo o sanaciji kletnih prostorov, najprej analiziramo možnosti ogrevanja in naredimo stroškovno primerjavo posameznih možnosti. Odločitev je potem veliko lažja," pojasnjujejo v Fibranu.
Stene ne smejo biti vlažne
Občutek hladu v kleti je pogosto posledica povišane vlage v prostoru. Ta se pojavi zaradi neustrezno izvedene hidroizolacije med temeljem in steno oziroma vertikalne hidroizolacije vkopanega dela stene na zunanji strani objekta. "Vlaga zato vstopa v steno tako iz vlažnega temelja kakor tudi s strani, se po steni kapilarno dviga, skupaj z vodo pa tudi v vodi topne soli (kloridi, nitrati, sulfati). Ko voda izhlapi, soli kristalizirajo, na površini pa je to opazno kot odpadanje zidne barve in celo ometa. Vlaga se lahko zaradi neustrezne horizontalne hidroizolacije tlakov pojavi tudi na tleh," razlagajo v Fragmatu.
Pri sanaciji kletnih prostorov moramo najprej odkriti pravi razlog previsoke vlage, morebitne plesni in šele nato se lotimo sanacije, pa svetujejo v podjetju Fibran. "Včasih težavo odpravimo s primernim prezračevanjem, včasih pa je nujna sanacija hidroizolacije in toplotne izolacije v zemlji," še dodajajo.
Sanacija neustrezno izvedene vertikalne hidroizolacije je zahtevna, poudarjajo v podjetju Fragmat, ker je treba stavbo odkopati do temeljev, tesniti kritična mesta ali preplastiti celotno površino vkopane stene z varilnimi bitumenskimi trakovi. "Najzahtevnejši je spoj s horizontalno hidroizolacijo med temeljem in steno, ki je bila pri starejših stavbah izvedena z vročim bitumnom. V tem primeru lahko na prehodu med staro in novo hidroizolacijo uporabimo hladno bitumensko pasto (izo pasta) v kombinaciji z armirnim poliestrskim filcem. Armiran premaz se dobro prilagodi tudi neravni podlagi. V območju temeljev je treba zagotoviti dobro odvajanje vode, torej drenažo, zasipni material pa mora biti dobro prepusten," razlagajo postopek v Fragmatu.
Hidroizolacija po korakih
Bistveni koraki pri preprečevanju vlage v zgradbi so dobro narejena hidroizolacija z zunanje strani, izvedba drenaže okrog objekta, pravilni odvod meteornih voda in naklon terena ob objektu v padcu minimalno dva odstotka. Tudi toplotnoizolacijska obloga ovoja stavbe preprečuje poškodbe na hidroizolaciji, njena debelina je odvisna predvsem od debeline zidu ovoja stavbe. “Pri sanaciji kletnih prostorov v starejših objektih pa je vsekakor zaželeno, da se vlaga na zidovih, ki je že prisotna, odpravlja s sušilnim ometom in finim ometom Hydroment,” svetuje Goran Gomboši iz Murexina.
Naj bo luč!
Pomanjkanje dnevne svetlobe je, kot rečeno, glavni argument proti daljši uporabi kletnih prostorov, saj slabo vpliva na počutje in zdravje. Polkletni prostori z manjšimi okni ponujajo vsaj nekoliko bivalnega udobja, to pa se lahko občutno zviša z vgradnjo cevastih svetlobnikov. Z njimi je mogoče z naravno svetlobo osvetliti tudi prostore, kjer vgradnja oken ni možna ali smiselna. Kupola, vgrajena na strehi ali osončeni fasadi, prestreže dnevno svetlobo, jo usmeri skozi visokoodbojno cev in jo nato preko stropnega razpršilnika razporedi po prostoru. Tako je mogoče dnevno svetlobo pripeljati v katerikoli prostor brez oken v stavbi.
"Pogosto se srečujemo s problemom, kako premostiti več bivalnih etaž, zato investitorjem običajno ponudimo rešitev z montažo sistema preko kotnih delov prostorov," pojasnjuje Denis Gluhar, direktor podjetja Kerber, ki v Sloveniji vgrajuje svetlobne sisteme Solatube. "Za prehod preko etaž uporabljamo kronsko vrtanje in ob pravilni zaščiti lahko to izvajamo tudi v opremljenih prostorih. Pri vgradnji cevastih sistemov do kletnih ali polkletnih prostorov se morajo v objektih, ki imajo več lastnikov, ti s posegi tudi strinjati, sicer investitorjem ponujamo drugo rešitev – vgradnjo svetlobnika na osončene dele fasade ali pa na druge uporabne površine, pod katerimi so podzemni prostori."
Bivanje in delo v prostoru z naravno svetlobo sta zagotovo prijetnejša kot v prostoru, kjer lahko zagotovimo le umetno svetlobo. A če te možnosti nimamo, lahko tudi prostore brez dnevne svetlobe primerno izkoristimo. Za prijetno bivanje pa je zelo pomembno zdravo bivalno okolje, ki ga lahko zagotovimo le z ustrezno zaščito objekta pred vlago in vodo, s toplotno zaščito, z ogrevanjem in ustreznim prezračevanjem.
