Jasna Marin
Junija boste lahko na grede, ki so se spraznile po pobrani zimski solati in česnu, posejeli korenček, redkvico, solato, nizki fižol. V drugi polovici junija boste lahko na grede, kjer je rasel grah, posadili kapusnice, saj je to dobro sosledje vrtnin. Koristno je tudi, če naredite mešan posevek z nizkim fižolom in kapusnicami, vmes pa posadite še šetraj in kamilico, ki bosta odvračala škodljivce. Solata ne izčrpa hranilnih snovi iz tal, zato lahko za njo posadite na vrt bučke ali kumare, lahko tudi por in zeleno ter repo ali črno redkev, tudi kakšen ohrovt.
Pestrost ohrovtov
Junija in do 15. julija je čas za sajenje ohrovtov različnih vrst in okusov. Najbolj znan predstavnik pri nas je glavnati ohrovt. Ta naredi težke in čvrste glave. Če gredo, na kateri raste ohrovt, namakate ali če dalj časa dežuje, lahko pričakujete, da bodo glave razpokale ali pa bodo v notranjosti gnile. Zato je treba paziti, da omenjena vrtnina ne bo preveč izpostavljena mokroti. Glavnati ohrovt, ki je pogovorno poznan kot kelj, se uporablja v omakah, juhah, enolončnicah ter za zavitke in narastke. Priljubljen je tudi listnati ohrovt. Sorta 'Nero di Toscana precoce' je temno zelene barve, uporabna za najrazličnejše jedi, iz nje lahko s sušenjem listov v pečici na 150 stopinj Celzija pripravite dober ohrovtov čips. Ohrovti za svoj razvoj potrebujejo humozna glinena tla, bogata s hranili. Za domačo uporabo jih ni treba pretirano zalivati, saj so sajeni poleti namenjeni jesenski porabi. Zelo dobro pa jim dene talna zastirka, saj ta ohranja vlago v tleh.
Slastne solate
Junija je idealen čas za sajenje solat, in če jih imate zelo radi, je priporočljivo, da sadike sadite na gredice vsak teden. Pri glavnatih solatah sta nadvse priljubljeni braziljanka in masaida, ki ju lahko sadite vse leto, enako velja za krhkolistno solato canasta. Tudi gentila se dobro obnese. Pa še ledenko lahko sadite na vrt v juniju, saj dobro prenaša vročino. Nekateri ljudje imajo zelo radi gentilo, ki ohrani odprto rozeto – tudi zanjo bo junija ustrezen čas. Priljubljena je še hrastolistna rdeča solata, ki jo sprva lahko režete kot berivko, kasneje pa pustite, da oblikuje večjo rozeto.
Osipavanje zelenjadnic
Ko sadike graha zrastejo do 20 cm, jih osipajte do višine 10 cm. Podobno lahko naredite s paradižnikom, fižolom in papriko, da tako spodbudite razvoj korenin in rastlinam zagotovite večjo stabilnost. Koreninice osipanih sadik bodo lažje črpale vodo in hranila. Grahu lahko pripravite tudi oporo iz suhega dračja ali količkov. Paradižnikove sadike navadno že ob sajenju narahlo privežemo ob oporo, vendar jih bo treba med rastjo znova privezovati za bolj stabilno rast. Ko sadike poženejo zalistnike, te sproti odstranjujte, da rastlini po nepotrebnem ne jemljejo hrane. Tudi kumaram in bučkam je za lepšo rast in razvoj plodov priporočljivo odstraniti vršičke, tako da za petim listom odščipnete ali s čistim rezilom odrežete poganjek. Sicer pa lahko kumare, bučke in čajote napeljete na mreže ali špalirje, da bodo rastline pod vplivom toplih sončnih žarkov bolje uspevale. Kumare sadite na južno ali jugozahodno stran ograje.
Potikanje in sajenje dišavnic
Junija je primeren čas za potikanje žajblja in timijana. Še vedno lahko presajate vsa zelišča in z njimi oblikujete nasade v posodah, ki jih postavite v bližino terase.
Sadni vrt
Tla pod sadnim drevjem čez poletje zastrite z lubjem ali travnato zastirko. Tako bo zemlja ohranjala več vlage in plodovi bodo bolje uspevali. Žal pa rad pod zastirko zaide voluhar, ki pogosto uničuje korenine mladih rastlin, zato je najbolje pri sajenju dreves in sadnih grmov razmišljati o tem in rastline posaditi v zaščitne mreže. Podobno kot v zelenjavnem vrtu je tudi v nasadih sadnega grmičevja dobro kombinirati rastline, ki preganjajo škodljivce in pomagajo ohranjati sadje bolj zdravo. Pelin varuje ribez pred ribezovo rjo, prav tako pomaga tudi praprot. Črni ribez se ujame v sosedstvu z višnjami. Dobra soseda malinam sta fižol ali grah, ki oskrbujeta tla z dušikom. V družbo jagod pa sadimo por, čebulo, redkvico, špinačo in boreč.
Okrasne trave
Topla zemlja spodbudi rast okrasnih trav. Trajne okrasne trave lahko zdaj izkopljete, razdelite in posadite na nova rastišča. Če so tla zbita in če voda slabo odteka, obvezno izkopljite globoko sadilno jamo in dno napolnite z gramozom, da bo voda lažje odtekala. Odtekanje vode na mestu, kjer so posajene trajne okrasne trave, je pomembno zlasti pozimi, sicer lahko takrat zaradi zastajanja vlage trava propade.
Urejena trata
Zelenica potrebuje junija vsak teden košnjo. Če so dnevi sušni, potem naj bo rez višja, da se tla ne bi preveč izsušila. Trato kosite na višino poletne košnje, torej približno 5-8 cm. Ravno tako lahko junija trato pognojite z organskim gnojilom. Gnojite zjutraj ali zvečer, pred dežjem, ko ni vročine, ali pa izberite oblačen dan. Če je sušno obdobje, po gnojenju trato izdatno zalijte. Prav tako lahko kar sproti z nožem ali specialnim orodjem z zelenice odstranite plevele, v nastale luknje pa nasujete kremenčev pesek. Trata v sušnem obdobju potrebuje tudi zalivanje. Zalivajte ob najhladnejših delih dneva, torej zgodaj zjutraj ali zvečer. Test za preizkus suhosti trate je naslednji: ko stopite na trato, se morajo travne bilke ob sestopu takoj postaviti pokonci. Če trava ostane poležana, potrebuje zalivanje. Bolje je zalivati manj pogosto (približno dvakrat tedensko) in izdatno kot pa vsakodnevno in po malem, ker se pri prvem načinu korenine trav poglobijo in okrepijo.
Gnojenje okrasnih rastlin
V rožniku, kot je staro slovensko ime za junij, vrtnice najmočneje cvetijo in z opojnim vonjem nase privabljajo različne žuželke. Po cvetenju je treba poganjke vrtnic skrajšati za dva do tri liste in jih pognojiti s tekočim gnojilom, da bodo znova zacvetele.
Junija poskrbite tudi za gnojenje vednozelenih grmovnic, ki so posajene na vrt ali tvorijo živo mejo: rastlinam z bledikavimi in rumenkastimi listi ter iglicami pogosto primanjkuje magnezija. Zato jih dvakrat letno oskrbite s potrebnimi minerali, da jim povrnete zdravo zeleno barvo. Redno gnojenje zdaj potrebujejo tudi balkonske rastline. Pri tem upoštevajte pravilo, da večje in bujnejše ko so rastline, pogosteje jih je treba zalivati in jih sprva vsaj enkrat tedensko med zalivanjem pognojiti s tekočim gnojilom, ki ga primešate vodi. Nekatere rastline slabo prenašajo gnojenje, med te sodijo begonije in vodenke, zato omenjene rastline gnojite približno enkrat mesečno in še takrat s polovico priporočene količine gnojila za rože. Še opozorilo: rastline pognojite šele po tem, ko ste jih poprej že zalili z vodo. Prav tako nikar ne gnojite, ko je zunaj vroče. In ne uporabljajte tople vode za zalivanje in gnojenje, ker boste sicer uničili rastline.
