Jasna Marin
Namakanje semen
Mnogim semenom koristi, če jih najmanj eno uro pred setvijo namočite v vodo. Še boljše je namesto vode skuhati kamilični ali žajbljev čaj, ki ga ohladite na telesno temperaturo, preden vanj namočimo seme. Večja semena, denimo semena graha, fižola, boba, lahko namočite čez noč.
Semenom paradižnika, paprike, kumaric, melon, bučk bo dobro delo, če jih več ur namakate v mlačnem čaju iz baldrijana.
Temperatura zemlje
Plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec ...) so toplotno najzahtevnejše in potrebujejo za vznik okoli 25 °C. Korenček in peteršilj potrebujeta temperaturo nad 10 °C, za nizek fižol mora biti temperatura zemlje 15 °C. Za kumare in buče naj bo temperatura zemlje najmanj 18 °C. Za zelje je ustrezna temperatura 5 °C. Solata in večina drugih vrtnin potrebuje približno 10 °C za normalen vznik, seme solate, graha, boba, redkvice, rukole in kreše pa potrebuje med 7 in 10 °C. Če boste sejali semena v multiplošče in jih postavili na okensko polico, boste lažje zagotovili višjo temperaturo. Od temperature tal je namreč odvisno, kako in koliko časa bo seme kalilo. Bolj ko je zemlja hladna, dlje boste čakali na vznik. V prehladnih in premokrih tleh seme celo zgnije. Da bi ujeli pravo obdobje, ko lahko semena neposredno posejete na vrt, bo najbolj, da spremljate aktualne podatke o temperaturi tal na spletni povezavi Agencije republike Slovenije za okolje.
Ustrezen substrat in zalivanje
Za uspešno setev na okenski polici ali v rastlinjaku uporabite specialno zemljo oziroma substrat za setev in pikiranje, ki je najprimernejši za vzgojo in presajanje sadik. Njegova posebej prilagojena sestava in fino mleta struktura omogočata hiter razvoj koreninic, kar je osnovni pogoj za vzgojo zdravih in močnih sadik. Za uspešno kalitev naj se substrat nikoli v celoti ne presuši. Za zalivanje ali rošenje uporabite pršilko, v kateri naj bo mehka postana voda, segreta na sobno temperaturo. V času kalitve dodatno dognojevanje ni potrebno. Po ukoreninjenju pa je treba rastline okrepiti s tekočim organskim gnojilom, denimo s takšnim na osnovi morskih alg.
Genetika in vzdržljivost semen
Na kaljivost semena vpliva tudi genetika. Zelišča, pastinak, črni koren in mnoge enoletne cvetlice izgubijo kaljivost dokaj hitro, navadno že po dveh letih. Seme peteršilja, korenčka in čebule ostane kaljivo do tri leta. Tri do štiri leta obdržijo kaljivost seme radiča, solate, paradižnika, paprike, bučk, melon, graha, kumar, fižola, blitve in špinače. Najdlje obdržijo kaljivost rdeča pesa, jajčevec, sladka koruza, endivija, brokoli, cvetača, zelje, ohrovt, redkev, mesečna in druge redkvice.
Posebnost je seme motovilca. Pri svežem semenu je kaljivost zelo slaba. Precej bolje kali leto ali dve staro seme.
Temperaturno nihanje
Kaljivost se lahko poslabša v shrambi, če je bilo seme izpostavljeno večjim nihanjem temperature in zračne vlage. Pomembno je, da seme, ki vam ostane v zalogi, hranite v originalno zaprti vrečici. To pa zaprite v suho, plastično posodo. Prostor, kjer bodo shranjena semena, naj bo temen, hladen in zračen.
Drobno seme, plitva setev
Na uspešen vznik vplivajo ne le kakovost semena, temperatura tal in vlaga, temveč tudi globina setve. Bolj ko je seme drobno, plitvejša mora biti setev. Pregloboko posejano seme porabi rezervno hrano, ki je potrebna za vznik, še preden klica ugleda beli dan.
Tema ali svetloba
Prav tako morate pred setvijo preveriti, katera semena so svetlokalivke in katere temnokalivke. Svetlokalivke kalijo na svetlobi, temnokalivke pa morate prekriti s prstjo. Med vrtninami je največ temnokalivk, medtem ko na svetlobi kalijo solata, med zelišči pa koper in šetraj.
