Sanja Verovnik
Gradnja hiš se je znašla na veliki preizkušnji. Zlasti zaradi vremenskih nevšečnosti, ki smo jim priča v Sloveniji zadnje čase. Debela toča je ponekod poškodovala fasade in stavbno pohištvo, orkanski veter je odnašal strehe, deroča voda je odnašala dele ali celo cele stavbe ter vdirala v stanovanja. "Slovenija je območje, ki je že od nekdaj izpostavljeno vremenskim ujmam in potresom, po novem pa bomo morali računati tudi na obsežnejše požare v naravi in s tem povezano ogroženost individualne poselitve, ki je značilna za Slovenijo. Skozi zgodovino se je pri nas uveljavila tradicionalna masivna gradnja, ki lahko kljubuje večini lokalno pričakovanih naravnih nesreč," poudari Jelka Slatinšek iz podjetja Jub.
Kakšna naj bo gradnja, ki bi lahko kljubovala naravnim nesrečam? Po besedah Jelke Slatinšek je osnova, ki poskrbi, da bo določena hiša čim bolje kljubovala muhastemu vremenu, sodelovanje vseh odgovornih pri gradnji hiše, predvsem pa ne graditi na poplavno ogroženih območjih. Čeravno se je ob zadnjih poplavah, kot doda sogovornica, izkazalo, da pred poplavami niso varna niti tista območja, ki sicer na zemljevidu niso označena kot poplavno ogrožena, ampak so njihovi bližini. Prav tako je Slatinškova mnenja, da je silno pomembno izbrati konstrukcijski sistem in materiale, ki v primeru morebitnih poplav omogočajo hitro in enostavno sanacijo poplavljenih delov hiše. "Torej materiale, ki bodo tudi po umiku visokih vod in izsušitvi v čim večji meri v celoti primerni za nadaljnjo uporabo ter ne bodo postali odpadek," še opozori sogovornica.
Dvig objekta za dve stopnici
Najpomembnejši dejavnik, ki ima vpliv na varnost, je lokacija gradnje, opozarja Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar: "Predvsem je pomembno, da objekte pravilno načrtujemo in gradimo v skladu z lokalnimi predpisi in prostorskimi akti, najboljšo zaščito pred poplavami pa predstavlja gradnja na lokacijah zunaj poplavnih območji." Dodatno lahko z nekaterimi gradbenimi ukrepi zmanjšamo posledice morebitnih poplav. "Eden takšnih je dvig temeljne plošče oz. kotov plošče nad teren," razlaga sogovornica iz Lumarja. Prav tako pomembna je po njenih besedah še izvedba pravilne in kakovostne drenaže okoli hiše, ki lahko prepreči vdor vode v stavbo.
Željko Vene iz podjetja Marles hiše Maribor pa opozori, da je priporočljivo posebno pozornost nameniti tudi prebojem inštalacij, ki predstavljajo kritične točke vdora zunanje vode v notranjost objekta. "Objekt bi bilo smiselno načrtovati tako, da je od nivoja terena dvignjen vsaj za 30 centimetrov oziroma minimalno za dve stopnici," še poudari.
Je lesena gradnja v poplavah bolj ogrožena?
V Marlesu poudarjajo, da prepričanje ljudi, da so lesene montažne hiše ob poplavah še dodatno ranljive in so posledice poplav v tovrstnih hišah še hujše kot sicer, ne držijo. “Nesporno je, da vlaga, ki je posledica poplav, škodi leseni konstrukciji objektov ter uničuje izolacijo v objektu, vendar les bistveno lažje posušimo kot druge gradbene materiale, izolacijo pa zlahka in hitro zamenjamo, zato je sanacija lesenih montažnih objektov po poplavah bistveno enostavnejša, hitrejša ter učinkovitejša kot sanacija klasično grajenih objektov,” razlaga Željko Vene iz Marlesa, hkrati pa se strinja, da recepta za popolnoma poplavno varno hiša ni. “Objekte lahko do določene mere zaščitimo, vendar jih je treba vzdrževati, jih obnavljati in jim v danih situacijah z ukrepi zmanjšati morebitno nadaljnjo škodo,” še dodaja sogovornik iz Marlesa.
Vsak material ima svoje prednosti
Na vprašanje, kateri materiali in gradbene tehnike so najprimernejši za gradnjo hiš, da bodo te odporne na vplive naravnih nesreč, Jelka Slatinšek iz podjetja Jub pojasni, da se proti vplivom vetra, potresa in požara vsi tipi nosilnih konstrukcij, pa naj gre za beton, les, opeko, preverjajo z izračuni oziroma je odziv konstrukcij na te vplive reguliran. "Tako je njihova odpornost na te vplive teoretično enaka. Razlika se pojavi pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, poškodb po potresu, sanacij po poplavah, požaru ..." našteva sogovornica in doda, da je nekatere materiale lažje "popraviti" po potresu ali požaru, druge lažje izsušiti po poplavah.
Ni pa nosilna konstrukcija edina, ki sestavlja sklop sten, še opozori Slatinškova. Tu so še toplotne izolacije, notranje obloge, instalacije - in posledice naravnih nesreč na te sekundarne materiale so morda še bolj neugodne kot na nosilni del zidu. Po njenih besedah so izolacije iz mineralnih vlaken bolj odporne proti požaru, zelo neprimerne pa za poplavna področja, zato je težko posploševati, kateri material je najprimernejši za gradnjo hiš, odpornih na naravne nesreče. "Pri načrtovanju objektov je treba razmisliti, kaj bo glede na lokacijo postavitve najbolj ogrožalo naš objekt in skupaj s projektantom izbrati optimalne materiale, ki bodo najmanj občutljivi za pričakovane poškodbe oziroma bo potrebnega najmanj vloženega dela za morebitno zamenjavo poškodovanih elementov ob naravnih nesrečah," poudari sogovornica.
Tudi Nataša Teraž Krois se strinja, da je težko govoriti o univerzalnih materialih in gradbenih tehnikah, ki so odporne proti vsem vrstam naravnih nesreč. "Lahko še enkrat poudarimo, da je ključen pomen pravilnega in kakovostnega projektiranja. Saj v času projektiranja ob upoštevanju lokacijskih pogojev in prostorskih aktov ter ob upoštevanju obremenitev projektiramo objekt z ustreznimi projektnimi rešitvami in materiali," še pravi Teraž Kroisova.
Montažne hiše
V Lumarju so prepričani, da gradnja z mislijo na naravne nesreče lahko dolgoročno zmanjša stroške obnove in pomaga reševati življenja. Pri gradnji lesenih montažnih hiš kot prednosti v kontekstu naravnih nesreč izpostavijo naslednje:
• Manjša masa objekta. Lesene konstrukcije so lažje od klasično grajenih objektov, kar pomeni, da se v primeru potresa razvije manjša potresna sila.
• Duktilnost spojev pri leseni konstrukciji. Stiki pri leseni gradnji so v primerjavi s klasično zidano gradnjo bolj duktilni. To pomeni, da imajo večjo sposobnost sprejemanja potresne sile in energije pred porušitvijo. Ali drugače, ob potresu lahko pride do večjih deformacij, ne pa tudi do porušitve, kar ponuja dodatno varnost objektom.
• Kakovost gradnje. Montažne lesene hiše se izdelujejo v kontroliranem okolju, kar zagotavlja standardizacijo posameznih detajlov v proizvodnji ter utečene in standardne postopke montaže, s katerimi zagotavljamo kakovostno montažo in izvedbo skladno s projektno dokumentacijo in zahtevami. Sočasno pa hitra montaža na gradbišču zmanjšuje izpostavljenost objekta vremenskim vplivom med gradnjo.
Kljub prednostim, ki jih prinaša montažna lesena gradnja, pa se je po besedah Nataše Teraž Krois treba zavedati, da ne obstaja gradbeni material ali tehnika gradnje, ki bi bila stoodstotno odporna proti vsem naravnim nesrečam.
Ustrezna konstrukcijska zaščita
"Najbolj učinkovita tehnologija za zaščito montažne lesene gradnje pred vplivi naravnih nesreč bo zmeraj ustrezna konstrukcijska zaščita objekta," so prepričani v Marlesu. Pravijo, da je objekte treba ustrezno uvrščati na območja, parcele, upoštevati ustrezne višine terena. Glede na naravne nesreče je najprimernejša lesena montažna konstrukcija z nosilno leseno konstrukcijo pri naravnih nesrečah zaradi poplave, požara in potresa, še dodajo. Pa tudi, da je prednost poplavljenih montažnih lesenih hiš relativno hitra sanacija. "V primeru požara so leseni konstrukcijski elementi dalj časa dimenzijsko stabilni kot betonski ali jekleni. Obremenitve pri potresu so šestkrat manjše pri leseni montažni gradnji v primerjavi s klasično masivno gradnjo."
Tudi Suna Bizjak iz podjetja Xella porobeton je prepričana, da ima vsak način gradnje svoje prednosti in slabosti, hkrati pa je mnenja, da je masivna gradnja najtrajnejša in bolje kljubuje naravnim nesrečam. "Masivne zidane hiše, grajene s porobetonom, bolje prenesejo tudi morebitne požare (negorljiv material) in se odlično obnašajo tudi v primeru potresov in silovitih vetrov," našteva.
Ukrepi in predvsem usposobljeni izvajalci
Za konec pa še odgovor na vprašanje, ali sploh obstaja poplavno varna hiša. Jelka Slatinšek pojasni, da je odgovor preprost: "To so vse hiše, ki niso zgrajene na poplavno ogroženih območjih ali v njihovi bližini. Z določenimi ukrepi pri urejanju prostora in gradnji se sicer lahko zagotovi zmanjšanje poplavne ogroženosti območja in stavb, vendar se morajo ljudje, ki živijo na teh območjih, zavedati, da nevarnost še vedno obstaja - in morajo biti pripravljeni na ukrepanje ter na posledice. Zlasti pa se je pri tako pomembnih odločitvah, kot je gradnja hiše, treba zavedeti, da bodo v prihodnosti vremenski pojavi čedalje bolj skrajni, naravne nesreče pa pogostejše."
Tudi Nataša Teraž Krois opozori, da ne glede na materiale in tehnologijo gradnje na določenih področjih žal ne moremo graditi poplavno varnih hiš. "Obseg zadnjih poplav je bil na nivoju 500-letnih voda, kar pomeni, da je voda presegla in izničila vse ukrepe, ki so bili upoštevani pri gradnji hiš na najbolj izpostavljenih področjih," poudari sogovornica, ki pa je prepričana, da lahko z ukrepi in upoštevanjem lokalnih prostorskih aktov in tudi z ostrejšo regulacijo teh v prihodnosti zmanjšamo možnost vdora vode in poškodb ob poplavah. "Tako se tudi z vidika zagotavljanja varnosti pred naravnimi nesrečami izkaže, kako pomembno je, da imamo pri gradnji kompetentne, usposobljene in izkušene projektante in izvajalce del," še pove sogovornica iz Lumarja.
Suna Bizjak je še bolj odločna: "Poplavno varnih hiš v smislu materialov, odpornih proti vodi, v resnici ni. Obstaja le razlika v sanaciji in sušenju zidov, ki je pri klasično zidanih hišah enostavnejša, z manj stroški."
Armirani beton in EPS
Kot prednosti gradnje, ki se najbolj izkažejo ravno v primeru naravnih nesreč, Jelka Slatinšek iz Juba izpostavi tehnologijo gradnje, pri kateri v stenske oblikovnike iz toplotno izolativnega ekspandiranega polistirena (EPS) vgradijo beton in armaturo, ki predstavljata nosilno jedro sten sodobne hiše. “Poleg energetske učinkovitosti take stene zagotavljajo izredno odpornost proti posledicam naravnih nesreč. Armirani beton zaradi svoje duktilnosti prevzame velike potresne sile in je zato uporaben tudi za gradnjo najvišjih objektov, je masiven in s tem neobčutljiv za močne vetrove, požarno odporen in zaradi gostote najmanj od vseh materialov občutljiv za poplave. Tudi obojestranska toplotna izolacija iz EPS, izdelanega v kalupu, ima pri morebitnih poplavah zaradi zaprte površinske strukture izredno majhen navzem vode in hkrati veliko sposobnost sušenja. V celoti ohrani tudi svoj volumen in strukturo med poplavami in po njih,” pojasni sogovornica.
