Kaj s hišami po poplavah? Po sušenju naj sledi temeljita sanacija

Kjer so bile hude poplave, lahko traja več dni, da voda odteče s parcel in tudi iz hiš ter drugih objektov. Ko voda odteče, čaka prebivalce nekaj dni dela, preden počistijo naplavljeno umazanijo in se poplavljeni prostori posušijo. Stavbe po poplavah potrebujejo temeljito sanacijo.

Smradu in soli se ne rešimo zlahka

Sanacije poplavljenih objektov se je treba lotiti načrtno, predvsem pa strokovno, opozarjajo strokovnjaki. Posebno pozornost je dobro nameniti pravilni izbiri materialov in postopkov izvedbe, da čim bolj zmanjšamo nastalo škodo. Goran Gomboši iz podjetja Murexin opozori, da so poplave in izlitje meteorne vode za konstrukcijo zgradb največja nevarnost, "saj vemo, da so vsi gradbeni elementi kot tudi notranja oprema močno higrosktopčni in se pri stiku z vodo maksimalno nasičijo. Ometi so med poplavami prepojeni z v vodo primešanimi fekalijami, blatom in drugimi organskimi primesmi, ki prodrejo v globino ometa. Kljub hitremu prisilnemu izsuševanju se smradu in soli ne rešimo zlahka." Gomboši poudari, da je treba sanaciji posvetiti posebno pozornost: "Poplavljeno zgradbo je treba obnoviti do stanja pred nesrečo ali ji zagotoviti še boljše."

100 litrov vode na kubični meter zidu

Če se bili zidovi poplavljeni več kot pet ali deset ur, so dodobra prepojeni z vodo, zlasti zidovi se lahko zaradi kapilarnega vleka navlažijo celo do višine od pol do enega metra nad najvišjo gladino poplavne vode, poudarijo v ZRMK. Količina vode v konstrukciji je odvisna od vpojnosti materiala. "V opečnem zidu je od 20 do 25 odstotkov nasičene vlage glede na maso zidu, kar pri 30-centimetrskem zidu pomeni približno 100 litrov vode na kubični meter zidu. Betonski nosilni elementi in talni estrihi podobno kot betonski zidovi in zid­ni ometi vpijejo od 10 do 12 odstotkov vode glede na svojo težo. V približno pet centimetrov debelem talnem betonskem estrihu bo torej od 12 do 15 litrov vode na kvadratni meter," pojasnjujejo v ZRMK.

Veliko odvisno od izolacije

"Če voda več dni stoji v zgradbi in se zaradi velike količine zadržuje ob zunanjih obodnih zidovih, jo je takoj nemogoče prečrpati iz zgradbe. V tem primeru je najbolje počakati, da voda upade in se vrne v svoje struge," poudari sogovornik iz podjetja Murexin. In nadaljuje: "Če pa se voda zadržuje samo na zunanji strani zgradbe, ki je dobro izolirana, bo škoda manjša, saj bo fasada poškodovana samo do višine, kamor sega voda. Dovolj bo že, če se odstrani poškodovan omet, nadomesti se ga s sušilnim ali sanacijskim. Povsem drugače je, če je hidroizolacija na zgradbi slaba ali je sploh ni, takrat so posledice bistveno večje. Voda lahko vdre v hišo, kar povzroči navlaženje tlakov, toplotne izolacije, dvig zaključnih oblog, poškodbe na napeljavah elektroinštalacije, uničeno notranjo opremo, poškodbe na ometih in zidovih, vonj po zatohlem, dolgotrajno plesen in nevarnost za obolenja na dihalih za stanovalce." Zavedati se je treba, še doda sogovornik, da voda pri poplavah izbira svojo pot z veliko večjo hitrostjo, kot si lahko predstavljamo. Prizadene lahko tudi zgradbe, ki so ustrezno izolirane in imajo ustrezno vgrajeno stavbno pohištvo.

Pregled poškodb in ocena škode

Preden se lahko lotimo česarkoli, je treba odklopiti električno napeljavo, če tega nismo naredili že pred poplavo, in preveriti stanje vseh drugih strojnih inštalacij, za poz­nejše uveljavljanje škode pa je nujno tudi dokumentiranje poškodovanega objekta, pravijo na Gradbenem inštitutu ZRMK. Sledi črpanje vode in odstranjevanje naplavin, z vodo prepojene opreme in poškodovanih tlakov. Kot svetujejo pri ZRMK, mokre zidove in tlake dobro speremo z vodo, lahko tudi z visokotlačnim čistilnikom, da bomo lahko ugotovili, kako močno so poškodovani ometi, tlaki, talne in stenske obloge ter fasada. Sledita podrobnejši pregled poškodb in ocena škode, kar je delo za usposobljenega cenilca, nato se je treba glede na obseg poškodb odločiti za način sušenja in premisliti, ali je smiselno ohraniti posamezne dotrajane in morda že prej ne­ustrezno zasnovane elemente objekta.
Ko je prostor očiščen in pripravljen na sanacijo, Goran Gomboši predlaga, da izberemo ustreznega izvajalca, ki nam bo pomagal odpraviti poškodbe, ki so jih povzročile poplave. "Ne bo odveč, da izbirate med več izvajalci in se odločite za tistega, ki vam bo predlagal najboljšo rešitev, predvsem pa se bo odgovorno in temeljito lotil sanacije," še opozori sogovornik.

Sušenje po naravni poti traja predolgo

Naravno sušenje, ko notranjost intenzivno ogrevamo in večkrat na dan po pet ali deset minut zračimo s prepihom, je počasno, pravijo strokovnjaki ZRMK. Masivni 30- do 40-centimetrski zid se bo do še sprejemljive stopnje navlaženosti sušil vsaj štiri do šest mesecev. Je pa naravno sušenje jeseni in pozimi, ko je zunanji zrak bolj suh, bistveno hitrejše kot poleti.
Zidove in tlake veliko hitreje izsušimo prisilno: s kondenzacijskimi razvlaževalniki zraka, ki jih namestimo v prostor. Vsak lahko ob ustreznem ogrevanju objekta iz zidov in tlakov odvzame od 50 do 70 litrov vode na dan. Voda iz talne toplotne izolacije, katere izsuševanje močno ovira polietilenska folija, vgrajena pod estrihom, se najhitreje odvaja strojno - z vpihovanjem in nato razvlaževan­jem zračnega zraka skozi vrtine premera 60 milimetrov (te je treba narediti na meter do meter in pol razdalje do talne izolacije). S prisilnim sušenjem se nosilno zidovje do še sprejemljive navlaženosti za začetek sanacijskih del izsuši v 10 ali 14 dnevih.

Kaj pa preventiva

Na poplavnih območjih je verjetnost za vnovično nevarnost pred naravno katastrofo seveda večja. Kako se primerno zaščititi, da nas poplave ne bi ponovno presenetile in prizadele? Goran Gomboši: "Če je bila sanacija po poplavi poškodovanega objekta ustrezno izvedena, lahko ob naslednjih poplavah pričakujemo vsaj manjšo škodo in s tem tudi manj popravil." Veliko lahko za preventivo naredimo sami, in sicer tako, da zgradbo ustrezno zaščitimo pred vodo ali z ustreznimi rešitvami preprečimo, da bi voda ponovno prišla v stanovanje. Gomboši rešitev vidi v upornih ali protipoplavnih AB-zidovih, v poglobitvi odvodnih jarkov, strug rek in potokov. Kot skrajni ukrep pa zaščito vhodnih vrat in vseh drugih odprtin, skozi katere bi lahko pritekala voda v naš dom, s protipoplavnimi vrečami.