Skoraj tretjino svetovnih potrošnikov danes predstavlja generacija Z, to so ljudje, rojeni med letoma 1995 in 2012. Njihove nakupovalne navade pomembno zaznamujejo uporabniške izkušnje, ki so jih pridobili z uporabo zabavne elektronike in izdelkov za mobilnost, poleg avtomobilov tudi koles in skirojev. To pomeni, da iščejo digitalizirane izdelke, ki so enostavni za uporabo, zagotavljajo brezskrbno izkušnjo, prihranijo čas in so lepi na pogled. Poleg tega pa so pripadniki generacije Z družbeno odgovorni, sledijo trajnostnim praksam in cenijo etično poslovanje. V luči tega izbirajo tudi produkte, ki zmanjšujejo porabo energije in varujejo naravne vire.
Povezovanje analognega in digitalnega sveta
Kmalu bodo pripadniki generacije Z, danes torej stari od 12 do 29 let, kupovali svoj prvi in nato morda svoj drugi dom. Pri tem jim bo pomembno tudi, kako delujejo njihovi gospodinjski aparati, saj so navajeni na intuitivno in personalizirano digitalno uporabniško izkušnjo. Zdaj od svojih gospodinjskih aparatov pričakujejo enako, toda hkrati ti aparati delujejo tudi v analognem svetu, kot fizični izdelki, ki jim je dodana digitalna funkcionalnost. Recimo, da želi uporabnik upravljati porabo energije v svojem domu. Z aplikacijo lahko nastavi pomivalni stroj, da se vključi v urah, ko so cene energije najnižje. To je funkcija, ki je povezana s fizičnim aparatom, vendar se izvede prek digitalnega kanala.
Posodobitve podaljšujejo dobo uporabnosti
Velika prednost tako oblikovanih izdelkov sta tudi povezljivost in uporaba umetne inteligence, združeni v aplikaciji. Ker je mogoče digitalne izdelke oblikovati veliko hitreje kot fizične, lahko izdelovalci z njimi tudi več eksperimentirajo. Povezanost in uporaba UI jim omogočata, da pridobijo povratne informacije uporabnikov in izdelek nenehno nadgrajujejo z možnostjo posodobitev na daljavo (over-the-air ali OTA), zato se izdelek skozi svoj življenjski cikel ne stara, temveč izboljšuje. Daljša doba uporabnosti aparatov pa seveda pomeni manj odpadkov in manjšo porabo energije in virov.
Povezljivost spodbuja k bolj trajnostnim izbiram
Povezljivost pa neposredno koristi tudi uporabniku gospodinjskega aparata. Lahko mu denimo pomaga optimizirati čas z enostavnimi obvestili, na primer, ko je pranje končano, tudi če je v drugi sobi. V aplikaciji je na voljo še mnogo več možnosti za pranje, ki jih na uporabniškem vmesniku stroja ni. Ko na primer uporabnik izbere pranje za določeno barvo, ga aplikacija vodi skozi več možnosti, da izbere najboljši program za to količino perila. Povezljivost lahko tudi spodbuja potrošnike k bolj trajnostnim izbiram, na primer k uporabi programov, ki porabijo manj energije in virov. Poleg tega aplikacija ponuja izobraževanje o samem procesu pranja, da bi oblačila trajala dlje.
Daljša uporabnost je dobra za uporabnika in planet
Nenazadnje pa k trajnostnemu vedenju veliko prispeva tudi vzdrževanje gospodinjskega aparata. Če je ta povezan in se pokvari, lahko serviser v aplikaciji vidi podatke iz pralnega stroja, da ugotovi, v čem je težava, to pa pripomore k boljši izkušnji za uporabnika. Možno pa je tudi preventivno vzdrževanje z opozorili, da uporabnik zamenja del, preden se ta obrabi. Tako povezljivost pomaga podaljšati dobo uporabnosti izdelka, to pa je bolje za uporabnika in planet.
Tehnologija pa že gleda naprej in razvija neposredno skeniranje oblačil, s katerim stroj prepozna, kaj je v njem, in prilagodi program. Če bodo v oblačila vgrajene digitalne oznake, bo pralni stoj lahko prebral te oznake na oblačilih, ko jih bomo naložili vanj, in razumel, kako je treba ravnati z njimi. Trenutno je ta tehnologija še v fazi eksperimenta, vendar jo bomo v prihodnosti zelo verjetno uporabljali.
