Raziskava skupine VELUX, ki so jo izvedli v šestih državah srednje in vzhodne Evrope, je preverjala, zakaj ljudje odlašajo pri zamenjavi starih stvari z novimi in kakšne so njihove navade, povezane s tem. Pri tem so upoštevali vse, od predmetov s sentimentalno vrednostjo do bolj uporabnih, kot so vrata in okna, ki izjemno vplivajo na energetsko učinkovitost. Ugotovitve kažejo, da anketiranci večinoma odlašajo z zamenjavo. Največ takšnih je v Romuniji (88 %), sledijo jim Poljaki (82 %), Madžari (81 %), Hrvati (77 %), Čehi (68 %) in Srbi (65 %).
Zakaj odlašajo in čemu dajejo prednost?
Raziskava kaže, da so finančni dejavniki in čustvena navezanost glavni razlogi za odlašanje pri zamenjavi starih stvari za nove. Finančne skrbi so glavni dejavnik v Srbiji (67 %) in na Madžarskem (64 %), medtem ko je čustvena navezanost na starejše predmete še posebno močna na Hrvaškem (36 %) in Poljskem (35 %).
Ko so anketirance vprašali, katere predmete v svojem domu bi prej zamenjali, so izpostavili naprave, kot so pralni in pomivalni stroji. Te bi zamenjali prej kot recimo okna ali vrata. V Srbiji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem so bili na vrhu lestvice gospodinjski aparati, saj je kar 63 % vprašanih navedlo, da bi jih zamenjali najprej. Kljub temu Romuni (22 %) v ospredje postavljajo vrata, takoj za tem pa sledijo gospodinjski aparati (17 %).
Na Hrvaškem, dokler ni popolnoma dotrajano, Madžari proaktivni
Raziskava je razkrila tudi razlike v odnosu do menjave vrat in oken. Na Hrvaškem 62 % vprašanih ohranja obstoječa vrata in okna, dokler niso popolnoma dotrajana. Nasprotno pa 48 % madžarskih anketirancev pravi, da so izjemno proaktivni pri zamenjavi vrat in oken, saj se tako želijo izogniti težavam v prihodnosti. Kljub tem razlikam so v vseh državah anketirani poudarili, da sta varčevanje z energijo in potreba po preprečevanju morebitne škode ključna motivatorja za izboljšave doma.
Kdaj bi spremenili svoj prednostni seznam?
Raziskava je pokazala tudi pomembno morebitno spremembo. Če bi bili prihranki energije jasneje vidni in bolje predstavljeni, bi veliko ljudi svoj prednostni seznam spremenilo. Če bi zamenjava vrat in oken prinesla do 20-odstotni prihranek pri stroških ogrevanja, bi veliko anketirancev razmislilo o tem, da bi vrata in okna zamenjali prej kot druge naprave. Na Madžarskem bi na primer 50 % vprašanih dalo prednost vratom in 38 % oknom, podobne premike so opazili na Hrvaškem in Poljskem. V Srbiji bi okna (60 %) in vrata (57 %) prav tako postala ključna prednostna naloga.
Z energijsko učinkovito prenovo vseh stanovanjskih stavb v Evropi bi lahko namreč prihranili do 44 % energije za ogrevanje prostorov in s tem izboljšali tudi ugodje bivanja ter zdravje uporabnikov, na primer zdravje dihal. Gospodinjstvo lahko s celovito prenovo doma prihrani do 400 evrov letno.
V Sloveniji je sicer ena oseba od treh izpostavljena nevarnostim, povezanim s klimo v zaprtih prostorih, kot so vlaga in plesen, čezmeren hrup, mraz ali pomanjkanje dnevne svetlobe.
