Kakovostno in energetsko učinkovito prezračevanje: Izmenjajte zrak, ohranite toploto

Miro Lipovnik
02.12.2024 05:00

Ogrevanje in hlajenje prostorov predstavljata največji delež porabe energije, še posebej v večjih stavbah. Zato ne smemo pozabiti, koliko uporabne energije, ki bi nam pri obeh procesih koristila, zavržemo. Rekuperacija je rešitev.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Klasično prezračevanje z odpiranjem oken je sicer ena od možnosti, a so na tak način, če ga izvajamo pravilno, toplotne izgube velike.
Shutterstock

Izmenjava zraka v prostorih, v katerih Evropejci v povprečju preživimo več kot 90 odstotkov časa, je ključna za kakovostno bivanje. Hkrati pa je rekuperacija toplote izmenjanega zraka osnova za energetsko učinkovito prezračevanje. Dilema, kako združiti energijsko učinkovitost stavb z zagotavljanjem zdravega bivalnega okolja, je tako rešena s pomočjo rekuperacije.

Klasično prezračevanje z odpiranjem oken je sicer ena od možnosti, a so na tak način, če ga izvajamo pravilno, toplotne izgube velike. Sodobne prezračevalne naprave zato omogočajo sočasno filtracijo zraka in rekuperacijo toplote, s čimer izboljšajo kakovost notranjega zraka in zmanjšajo energetske izgube. Hkrati pa so tovrstne rešitve prepoznane kot trajnostne, zato država zanje ponuja tudi finančne spodbude.

Tesnjenje oken ni prijatelj svežega zraka

S prenovami, kot sta vgradnja tesnih oken in dodatno tesnjenje stavbnega pohištva, so se zmanjšale toplotne izgube stavb, vendar so se hkrati poslabšali bivalni pogoji v njih. Slaba kakovost notranjega zraka neposredno vpliva na zdravje, udobje in tudi storilnost prebivalcev. Hkrati se povečuje tveganje za resne bolezni, kot so legionarska bolezen, pljučni rak zaradi radona, okužbe s tuberkulozo (TB), SARS, druge nalezljive bolezni ter zastrupitve z ogljikovim monoksidom (CO).

Dobri rekuperatorji imajo izkoristek nad 80 odstotkov, odlični celo nad 95 odstotkov, kar pomeni, da prenesejo skoraj vso energijo izstopnega zraka v svež zrak.
Grafika

Vlaga je še ena ključna težava. Povprečna štiričlanska družina vsak dan zgolj z dihanjem in gospodinjskimi opravili v zrak sprosti do 15 litrov vlage. Si predstavljate, da bi iz vedra v prostor izlili 15 litrov vode? Če te količine vlage ne odstranjujemo na ustrezen način, povzroča to kondenzacijo, ki je ugodno okolje za razvoj plesni, pršic in bakterij. Te težave niso le estetske narave, temveč so povezane z dihalnimi obolenji, astmo in alergijami.

Stavbe so bolne, kaj pa ljudje?

Strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo na sindrom bolnih stavb, kjer stanovalci simptome, kot so utrujenost, glavoboli in dihalne težave, povezujejo z bivanjem v nezdravem okolju. Te težave so posledica slabega prezračevanja, onesnaženja iz materialov in povečane vlage v zaprtih prostorih. Evropski projekt EnVIE je prinesel oceno, da slaba kakovost notranjega zraka prispeva k skrajšani življenjski dobi prebivalcev EU.

Kljub temu lahko veliko težav omilimo z ustreznim prezračevanjem, ki zagotavlja dovod svežega zraka in odstranjevanje odvečne vlage, ob hkratni energijski učinkovitosti. Sodobni prezračevalni sistemi, opremljeni s funkcijo rekuperacije toplote, omogočajo, da zrak, ki vstopa, ostane svež, brez nepotrebnih toplotnih izgub.

Energetska učinkovitost in notranji zrak z roko v roki

Energetska učinkovitost in kakovost zraka sta tesno povezani. Slabi ukrepi za varčevanje z energijo v preteklosti, kot sta pretirano tesnjenje in neupoštevanje prezračevanja, so privedli do sindroma bolnih stavb. Danes je jasno, da je treba pri izboljšavah energijske učinkovitosti hkrati poskrbeti za ustrezno kakovost zraka. Ogrevanje in hlajenje prostorov namreč predstavljata največji delež porabe energije, še posebej v večjih stavbah. To ni presenetljivo. Bolj presenetljivo pa je, da kljub visokim stroškom pogosto pozabimo, koliko uporabne energije, ki bi nam pri obeh procesih koristila, zavržemo.

Na srečo obstaja rešitev, ki ji rečemo - rekuperacija. A kaj to pravzaprav pomeni? Pomislite na prezračevanje z odpiranjem oken. S tem omogočimo dotok svežega zraka, ki je nujen, a hkrati izgubimo energijo, vloženo v ogrevanje ali hlajenje notranjega zraka. Je ta izguba res neizogibna? Ne nujno. Z rekuperacijo energijo ponovno uporabimo, pri tem prezračimo prostore in hkrati zmanjšamo stroške.

Kaj je rekuperacija?

Rekuperacija je postopek vračanja energije v stavbo prek rekuperatorja, kjer si zračna tokova izmenjata toploto ali hlad, in to brez mešanja. Tako "porabljen" zrak, ki zapušča stavbo, svojo energijo preda svežemu zraku, ki vstopa. Na primer: svež zrak pri -5 °C in izrabljen zrak pri 23 °C se srečata v rekuperatorju. Po izmenjavi energije bo v stavbo vstopil zrak s temperaturo 20 °C, medtem ko bo izstopni zrak imel le 3 °C. S tem procesom zmanjšamo potrebo po dodatnem ogrevanju ali hlajenju ter občutno znižamo stroške. Rekuperacija torej ni le rešitev za hladen čas leta, pač pa tudi za poleti, ko v stavbe ne spuščamo preveč toplega zraka.

Učinkovitost rekuperatorja, imenovanega tudi toplotni izmenjevalec, je ključna. Ta je odvisna od materiala (pogosto polipropilen ali keramika), oblike in zasnove zračnih tokov. Najučinkovitejši sistemi omogočajo vzporedni pretok ali celo šahovnico, kar omogoča največji prenos energije.

Ključne lastnosti kakovostne rekuperacije

Kakovostna rekuperacija v prezračevalni napravi zagotavlja zgoraj naštete prednosti in je hkrati kar se da nemoteča. Ni odvisna zgolj od rekuperatorja, ampak še od nekaterih pomembnih dejavnikov, na katere velja biti pozoren.

Svež zrak je treba dovajati v zadostnih količinah, prav tako pa v zadostnih količinah tudi odvajati predihan zrak. Zato je treba pravilno dimenzionirati prostore in na primernih mestih vgraditi cevi, ki omogočajo zadostno izmenjavo zraka. Enota mere za pretok zraka so kubični metri na uro. Če se danes odločite za decentralizirani prezračevalni sistem, bodo ustrezne enote namestili strokovnjaki, če pa se odločate za vgradnjo centraliziranega sistema v novogradnji, je projekt prav tako najbolje prepustiti strokovnjakom.

Vsaj 80-odstotni toplotni izkoristek

Višji toplotni izkoristek, kot ga ima rekuperator, več boste prihranili. Dobri rekuperatorji imajo izkoristek nad 80 odstotkov, odlični celo nad 95 odstotkov, kar pomeni, da prenesejo skoraj vso energijo izstopnega zraka v svež zrak.

Shutterstock

Pozimi, ko je zaradi ogrevanja zrak v stavbah običajno presuh, lahko rekuperatorji z entalpijskim prenosnikom iz izstopnega zraka svežemu zraku predajo kar 60 odstotkov vlage. S tem dvignejo relativno vlago prostora za do 10 odstotkov. Kot rečeno, je regulacija vlage v prostoru pomembna tudi za preprečevanje nastanka plesni in kondenza.

Kakovostna rekuperacija naj bi bila pri 50-odstotnem pretoku zraka skoraj neslišna. Za stanovanjske objekte je nizek hrup še posebej pomemben ponoči, za poslovne objekte pa je pomembno predvsem, da hrup ni moteč za zaposlene. Kajti hrupno napravo bi izklopili, namen rekuperacije pa je, da ta deluje neprestano.

Tudi primerna filtracija zraka je del rekuperacije

Zagotovo želite, da v stavbo vstopa svež in čist zrak, zato je treba namestiti primerne filtre. Primer filtra za dovodni zrak je filter F7, ki zadrži od 80 do 90 odstotkov delcev do velikosti 5 µm, torej spore, cementni in cvetni prah, bakterije in mikrobe. Na drugi strani rekuperatorja pa je lahko filter G4, ki odvodni zrak očisti prahu, morebitnih maščob in drugih do 50 µm velikih delcev. Glede na pozicijo cevi, je vredno razmisliti tudi o filtru, ki prečisti vstopni zrak zunanjih vonjav.

Ne pozabiti na čiščenje, menjavo in vzdrževanje filtrov ter mrežic na fasadnih rešetkah, saj lahko nabiranje umazanije občutno zniža pretok zraka in vpliva na kakovost rekuperacije.

Kakovostna rekuperacija ni zgolj investicija, ki se hitro povrne, temveč je izboljšava kakovosti življenja. Rekuperacijski sistemi niso primeri le za novogradnje, ampak se lahko namestijo tudi v večini obstoječih stavb, zato je o njih vsekakor smiselno razmisliti.

Slovenija ima še vedno več sto tisoč objektov, kjer prezračevanje ni bilo načrtovano. Takšne stavbe potrebujejo dodatne ukrepe, kot je vgradnja prezračevalnih sistemov z rekuperacijo, kar je mogoče storiti v kateri koli fazi obnove.

Kakovost lahko dosežemo le s celovito strategijo

Na evropski ravni standardi EN zagotavljajo smernice za kakovost zraka v stavbah, vendar njihova uporaba ni obvezna v vseh državah. V Sloveniji je zakonodaja o prezračevanju razdrobljena in pogosto nasprotujoča. Evropski strokovnjaki poudarjajo, da kakovost zraka ni le stvar prezračevanja, temveč tudi izbire materialov, uporabe naprav in prilagajanja bivalnih prostorov letnim časom. Pozimi je, denimo, ključna rekuperacija toplote, medtem ko poleti sušenje zraka pomaga zmanjšati vlažnost v prostorih.

Za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka je potrebna celovita strategija, ki vključuje certifikacijo materialov za uporabo nizkoonesnaževalnih gradbenih elementov, pa tudi nove standarde prezračevanja, ki bi upoštevali tako zdravstvene kot energetske vidike. Finančne spodbude za vgradnjo prezračevalnih sistemov z rekuperacijo toplote so pomemben korak na tej poti.

Za konec velja poudariti, da je kakovost zraka v stavbah neposredno povezana z zdravjem, udobjem in storilnostjo ljudi. Energetska učinkovitost ne sme biti dosežena na račun zdravja. Potrebujemo celovite rešitve, ki omogočajo energetsko učinkovite in hkrati zdrave stavbe, kar vključuje sodobne prezračevalne sisteme, kakovostne materiale in dosledno upoštevanje zdravstvenih smernic.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta