Ljudje več pozornosti kot zraku v prostorih namenjamo kakovosti zraka zunaj. A ljudje v Evropi vendarle preživimo v zaprtih prostorih več časa kot na prostem. Po nekaterih podatkih sodobni evropski državljani v zaprtih prostorih preživijo več kot 90 odstotkov svojega časa.
Ne le izmenjavanje zraka v zaprtih prostorih, ključno je tudi, da je zrak, ki pride v prostore, kar se da kakovosten. Tudi zato imajo sodobni prezračevalni sistemi tudi že funkcijo filtracije zraka, kar je še posebej aktualno spomladi, dragocena funkcija je tudi rekuperacija, investicija sistema prezračevanja z rekuperacijo toplote pa je tudi finančno spodbujena z nepovratno subvencijo.
Doslej so nacionalne in evropske politike kakovosti zraka večino svojih prizadevanj namenile omejevanju koncentracij nekaterih specifičnih onesnaževal v zunanjem okolju. Strokovnjaki pa so prepričani, da je treba izpostavljenosti onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih treba posvetiti večjo pozornost pri oblikovanju politike na način, da bolje razumemo in ocenimo prispevek notranjih prostorov k okoljskim boleznim in da vzpostavimo skladne politike glede zmanjševanja izpostavljenosti.
Po vgradnji tesnih oken in po zatesnitvi stavb so se, navkljub manjšim toplotnim izgubam, praviloma poslabšali bivalni pogoji v stavbah. Kakovost zraka v stavbah pa neposredno vpliva na zdravje, udobje in tudi na storilnost stanovalcev. Dokazane so številne resne zdravstvene težave, ki jih povzroča slaba kakovost notranjega zraka, med njimi legionarska bolezen, pljučni rak zaradi izpostavljenosti radonu, okužba s pljučno tuberkulozo (TB), sindrom akutnega oteženega dihanja (SARS), nove nalezljive bolezni in zastrupitev z ogljikovim monoksidom (CO). Ljudje pogosto povezujejo neugodje in zdravstvene simptome z boleznimi, ki izvirajo iz bivanja v nezdravih stavbah.
Morda je premajhno zavedanje, da že čezmerna relativna zračna vlaga in vlaga v gradbeni konstrukciji ustvarjata pogoje za številne težave, med katerimi je možnost razvoja plesni, pojav pršic in bakterij. Izpostavljenost vlagi notranjega okolja pa je povezana z dihalnimi težavami, celo z napadi astme. Človek že zgolj zaradi izdihanega zraka v prostor spusti veliko vlage, ta pa ne more kar tako iz prostora. Povprečna štiričlanska družina z običajnimi vsakodnevnimi opravili vsak dan v zrak izpusti 15 litrov vlage; gre za vlago v izdihanem zraku, vlago, ki nastaja ob dnevnih gospodinjskih opravilih. Si lahko predstavljate takšno količino? In ta vlaga se mora nekam umakniti. Absorbira se v stene, v zidove, do točke, dokler ni dosežena kritična meja, ko vlaga nima več kam. In pravi znak za alarm je, opozarjajo strokovnjaki, kondens, ki se začne na oknu nabirati v nekoliko hladnejših dneh.
Stavbe smo tesnili, zdaj pa ...
Nekatere raziskave so že potrdile, da izpostavljenost onesnaženemu prostoru v zaprtih prostorih celo opazno vpliva na življenjsko dobo prebivalcev v državah Evropske unije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da bi se mnogim od teh negativnih vplivov na zdravje lahko izognili z ustreznim prezračevanjem ob povečani energijski učinkovitosti. Evropa in Slovenija se lahko, celo morata učiti iz izkušenj prve energetske krize v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so bile zaradi takratnih neustreznih ukrepov za varčevanje z energijo stavbe zatesnjene, ne glede na potrebno ventilacijo in kakovost notranjega zraka. To je povzročilo dvig vlažnosti zraka v takšnih stavbah, razvoj plesni pa je povečal število bolezni dihal.
Odtlej izvira tudi sindrom bolnih stavb (SBS), ki je posledica nestrokovnih ukrepov za varčevanje z energijo. Zato je zdaj zavedanje jasno - hkrati z izboljšanjem energijske učinkovitosti stavb je treba nameniti pozornost tudi kakovosti zraka v prostorih. Brez hkratnih natančnih zahtev za kakovost bivanja so zahteve po energijski učinkovitosti nesmiselne. Strokovnjaki sicer slikovito povedo, da sta najbolj učinkovit način za varčevanje energije v stavbah popolna zatesnitev ter izključitev ogrevanja in razsvetljave, vendar take stavbe niso primerne za bivanje.
Zelo pomembno je, da izboljšanje energijske učinkovitosti stavb ne poslabša kakovosti zraka v stavbah, temveč naj dvig energetske učinkovitosti zrak v stavbah celo izboljša. Če bi zgolj povečevali energijsko učinkovitost stavb in hkrati zanemarili kakovost notranjega zraka, bi zaradi teh napak povzročili različne zdravstvene težave in z zdravljenjem povezane stroške.
Zunanji zrak veliko čistejši, kaj pa notranji?
Potrebujemo energijsko učinkovite stavbe, ki omogočajo zdrave in dobre bivalne ter delovne pogoje. Energijska učinkovitost pomeni, da se energijo v takšni stavbi rabi učinkovito za ohranitev in povečanje dobrega, zdravega bivalnega okolja. Energijska učinkovitost in dobro zdravo notranje okolje se ne izključujeta, trdi stroka, vendar je bilo to zavedanje v preteklosti premalo prisotno. Na voljo je več ukrepov za dosego obeh ciljev hkrati. Ti so med drugim vračanje toplote zavrženega zraka (rekuperacija), regulacija prezračevanja po potrebi (glede na kakovost zraka), filtriranje in čiščenje zraka, zmanjšanje onesnaženja notranjega zraka, raba nevtralnih gradbenih materialov, konstrukcijske rešitve, ki izničujejo možnost pojava vlage in drugi. Čeprav so ti ukrepi predpisani v evropskih standardih, pa ti standardi niso obvezni v državah članicah EU. Predpisi v državah EU so zelo različni, vendar pa nobena od držav članic nima predpisov o kakovosti zraka v neindustrijskih stavbah.
Poudarki
- Energetska učinkovitost stavb in kakovost notranjega zraka sta tesno povezani in vplivata na zdravje, bivalno ugodje in tudi storilnost stanovalcev.
- Po vgradnji tesnih oken in zatesnitvi stavb se pogosto poslabšajo bivalni pogoji, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih težav.
- Prekomerna relativna zračna vlaga in vlaga v gradbeni konstrukciji ustvarjata pogoje za težave s plesnijo, pršicami in bakterijami, kar je povezano z dihalnimi težavami in astmatičnimi napadi.
- Ustrezno prezračevanje je ključno za preprečevanje zdravstvenih težav, ki jih povzroča onesnažen notranji zrak.
- Energetska učinkovitost in kakovost zraka se ne izključujeta. Možni ukrepi so vračanje toplote zavrženega zraka (rekuperacija), regulacija prezračevanja po potrebi, filtriranje in čiščenje zraka, uporaba nevtralnih gradbenih materialov in konstrukcijske rešitve za preprečevanje vlage.
- Nujen je uravnotežen pristop: izboljšanje energetske učinkovitosti mora spremljati pozornost na kakovost notranjega zraka.
- Energetska učinkovitost stavb je pomembna, vendar ne sme iti na račun kakovosti notranjega zraka.
Veliko je bilo v minulih desetletjih postorjenega na področju kakovosti zunanjega zraka, ta se je predvsem v strnjenih naseljih v večini industrijsko razvitih držav močno izboljšala, razlogov za to je več. A se je v istem obdobju po drugi strani kakovost zraka v zaprtih prostorih poslabšala, razlogi za to pa so prav omenjeno varčevanje z energijo, zmanjšanje prezračevanja, pa tudi vgradnja številnih novih materialov oziroma virov onesnaženja v prostore. To ob času, ki ga ljudje preživimo v zaprtih prostorih, pomeni tudi znaten vpliv na zdravje ljudi. Statistika kaže, da se je število alergij in pljučnih bolezni, tudi astme, v industrijskih državah v zadnjih dveh desetletjih podvojilo.
Tudi intenzivno varčevanje z energijo je šlo v tem času na račun kakovosti notranjega zraka, saj so ljudje z zmanjšanjem količine prezračevanja nižali sicer visoke zneske na računih za električno energijo. Kot bumerang se je torej vrnilo to pretirano varčevanje, tako z vgradnjo bolj izolativnih gradbenih materialov kot tudi stavbnega pohištva. Prostori tako danes niso dovolj prezračevani, saj naravno prezračevanje ne zadošča, prebivalci pa niso spremenili bivalnih navad niti vgradili mehanskih prezračevalnih naprav. Pomanjkanje jasnih standardov za kakovost zraka v prostorih je menda problem, saj da je ta opredeljena precej splošno, najpogosteje z izmenjavo zraka na uro, na bivalno površino ali na osebo.
Stroka opozarja, da je treba za ocenjevanje kakovosti notranjega zraka upoštevati tisoče snovi, ki se sproščajo iz ljudi, pohištva, naprav, vdirajo od zunaj, vsaka od teh snovi pa lahko vpliva na enega ali več organov v telesu. Znanja za določitev potreb prezračevanja za osebe je dovolj, manjkajo predvsem vrednosti prezračevanja zaradi vpliva objekta in opreme, zato je nujno bolj temeljito certificiranje in označevanje materialov, ki se uporabljajo v zgradbah. Potrebni pa so tudi prezračevalni standardi, ki podpirajo rabo dobrih materialov z nizko stopnjo onesnaževanja. Po podatkih je v Sloveniji še pol milijona objektov, za katere še nihče ni razmišljal o ustreznem prezračevanju, kar je resnično velika številka.
Vaše mnenje šteje! Sodelujte v anketi in pomagajte izboljšati Večer:
