Na slovenskem trgu nepremičnin je oživela ponudba luksuznih nepremičnin. Še največ prestiža se trenutno gradi v prestolnici, cene kvadratnega metra pa ponekod krepko presegajo deset tisoč evrov. Kljub temu kupcev ne manjka, zatrjuje dober poznavalec nepremičninskega dogajanja v Ljubljani Aleš Goršak. Čeravno Daniel Angel Sauli iz KW Slovenia ocenjuje, da si lahko luksuzne nepremičnine pri nas privošči približno štiri odstotke Slovencev, je Goršak prepričan, da se prav v kriznih razmerah pojavi nekaj novih milijonarjev.
Milijon za vilo v Mariboru in na Primorskem
Vrednost nepremičnin je izjemno visoka tudi na Primorskem, kjer je ponudba prestižnih stanovanj in vil konstantna. Cene dvosobnih stanovanj v Piranu dosegajo vrednost 200 tisoč ali več, vile pa tudi milijon evrov. A dejstvo je, da niti mariborski nepremičninski trg ne počiva. Vila z bazenom pod Pohorjem za milijon evrov in obnovljeno stanovanje z vrhunsko opremo, katerega kvadratni meter je vreden kar 5000 evrov, sta samo del prestižne ponudbe nepremičnin na Štajerskem. Eden od ponudnikov tako imenovanih nadstandardnih nepremičnin v Mariboru, podjetje Novogradnje Maribor, tovrstna stanovanja ponuja v zadnjih etažah novogradenj. Povpraševanje po njih je, kot pojasni Luka Jurić iz tega podjetja, kupci namreč pogosto iščejo vmesno alternativo med hišo in stanovanjem. Zanimanje je veliko zlasti med mladimi, presenetljivo opaža Jurić, ki bivanju v penthausu dajejo prednost pred bivanjem v hiši.
Z velikimi zasteklitvami do lepih razgledov
Lep razgled je vsekakor eden od adutov nepremičnin, ki ponujajo nekaj več. Omogočajo ga velike zasteklitve, panoramska okna, pa tudi strešna okna, predvsem tista večja. Po besedah Metoda Marguča iz podjetja Fakro na splošno velja: “Večja kot so okna, več svetlobe zagotavljajo ter učinkoviteje in hitreje se prezračijo prostori, hkrati pa omogočajo lep pogled na okolico.” Brez velikih zasteklitev v prestižnih stanovanjih ne gre. Okna od tal do stropa so nepogrešljiva v skoraj vseh prostorih, celo v kopalnici, kjer se intima zagotavlja s sodobnimi senčili. Tudi v mansardi je po navadi več oken. Kot pojasni Marguč, pri razporeditvi oken v mansardi velja upoštevati, da naj okenske površine v bivalnih prostorih skupno merijo najmanj 20 odstotkov tlorisne površine prostora. Za povprečen prostor, velik 10 m2, zadostujeta eno ali dve strešni okni, ki imata svetlo površino okoli 1 m2. Če pa mu želimo dodati vrednost, je mogoča tudi vgradnja štirih ali celo šestih strešnih oken. Ob tem je dobro vedeti, da eno okno, enake velikosti kot štiri manjša, razporejena po prostoru, zadovoljivo osvetli veliko večji del prostora. Glede višine vgradnje načeloma velja, da strešna okna namestimo v višino, ki sedečemu omogoča nemoten pogled skozi okno, kar pomeni, da je spodnji rob približno na višini 120 cm. Z višje vgrajenim strešnim oknom bolje osvetlimo prostor, opozori Metod Marguč iz podjetja Fakro. Tudi če je spodnji rob okna na višini 170 do 190 cm od tal, ga bo uporabnik povprečne višine zlahka odpiral brez vsakršnega podaljška. Za razgled pa postavimo okna nižje oziroma se odločimo za okna z dvignjeno osjo obračanja krila ali takšna z dvojnim odpiranjem, še pojasni Metod Marguč.
Kot luksuz se ponuja marsikaj
Kdo so kupci najdražjih nepremičnin, ve tudi nepremičninski strokovnjak Daniel Angel Sauli. Pravi, da prevladujejo premožni Slovenci, lastniki dobro stoječih podjetij in tujci, ki imajo Slovenijo za svoj drugi dom ali v nakupu prestižne nepremičnine vidijo predvsem priložnost za donosno investicijo. Povpraševanje po stanovanjih in hišah, ki ponujajo nekaj več, je po njegovih ocenah relativno močno, medtem ko ponudba tovrstnih nepremičnin v Sloveniji, zlasti pa v Mariboru, ni velika, še doda Sauli, saj redko katera nepremičnina po njegovem mnenju tudi dejansko izpolnjuje kriterije luksuza. Podobnega prepričanja je tudi Branko Potočnik iz nepremičninskega podjetja Insa nepremičnine: "Če malo pobrskate po spletu, boste hitro ugotovili, da se kot luksuz ponuja marsikaj. Od stanovanj, ki so malo lepše pobarvana in urejena v sodobnem slogu Ikee, do resnično razkošnih in lepo urejenih hiš in vil."
Ni prestiža brez domače savne
V luksuzno opremljenem stanovanju je savna malodane nepogrešljiva. Kot pojasni Luka Remic iz podjetja Remax, se ljudje pri nas najpogosteje odločijo za finsko savno in IR-kabino. Prva je sinonim savnanja in ima ogromno dobrodejnih učinkov na telo in zdravje, IR-kabine pa zavzamejo malo prostora. Savna lahko stoji samostojno v prostoru ali pa kot podaljšek kopalnice, spalnice, lahko se jo postavi tudi na teraso ob džakuziju. Ker v večjih stanovanjih po navadi nimamo omejitev glede prostora, lahko postavimo tako veliko savno, da v njej lahko ležita dva, zraven bodo prav prišli počivalnika in prha. “Za IR-savno, finsko in bio savno je primerna večina prostorov. Ključno je, da je na tleh talna obloga, ki prenese temperature v savni, in da je vlago mogoče obrisati. Večinoma se vgrajujejo v kopalnice ali prostore, posebej namenjene za savno. Za parne kopeli se prostor pripravi posebej, najbolje je, da se izvede v sklopu domačega velnesa ali kopalnice,” poudarja Remic. Preden katerokoli savno postavimo v prostor, moramo preveriti električno napeljavo. Za infrardečo savno zadostuje enofazni priključek oziroma navadna vtičnica, druge napeljave niso potrebne. V finski savni potrebujemo za priklop peči trifazni priključek (380 V).
Sta tisto nekaj več bazen ali savna?
Kot pravi Luka Jurić iz podjetja Novogradnje Maribor, se pogosto nadstandardno oziroma luksuzno zamenjuje s sodobnim načinom bivanja, saj se je način bivanja v stanovanjih in stanovanjskih soseskah skozi desetletja spremenil. Kot doda, sodobna tlorisna postavitev in uporaba boljših materialov sami po sebi še ne pomenita nadstandarda. Ta predstavlja nekaj več. Zato so v projektih, ki jih predstavljajo, kot pravi, prestižna stanovanja vedno umeščena v najvišja nadstropja novogradenj, imajo prostorne terase, zagotavljajo lep razgled, dovolj zasebnosti, odlikuje jih funkcionalni tloris na večji površini. Dodana vrednost je po mnenju sogovornika neposreden dostop do stanovanja z dvigalom, ne nazadnje pa tudi sodelovanje s kupci, ki so, kot zatrjuje Jurić, ves čas aktivno vključeni v proces zasnove stanovanja in njegovo izvedbo. Predstavo o tem, kaj predstavlja nepremičnina, ki se razlikuje od drugih po tem, da je nekaj več, ima tudi Branko Potočnik. Prepričan je, da je lahko nepremičnina luksuzna, če se ponaša z opremo, ki je v drugih nepremičninah ne boste našli - od bazena, savne do druge vrhunske opreme.
Sedežna garnitura tudi sredi prostora
Luksuzna stanovanja so običajno večja in prostornejša, zato je tudi izbor sedežnih garnitur temu primeren, pravi Irena Žakelj Gašperin iz podjetja Žakelj. Pojasni, da so pogoste večje postavitve sedežnih garnitur, ki stojijo v sredini bivalnega prostora. Bivalni prostor pa poleg večje sedežne garniture krasi še eleganten fotelj. “Tisti, ki so jim ležalne površine ljubše, se namesto fotelja odločijo za udoben ležalnik,” pravi Žakelj Gašperinova. “Če sedežna garnitura stoji sredi bivalnega prostora, je lepše, da je umeščena na dvignjenem podnožju, kar ustvari lahkotnejši in bolj zračen videz. V praksi se stranke raje odločajo za nižja hrbtna naslonjala, s čimer prostor diha. Še bolj elegantna izbira pa je naslonjalo, ki ga uporabnik prilagodi svojim potrebam. Lahko je znižano ali povišano in daje popolno oporo vratu in glavi.” Kaj pa materiali? “Izbira materiala je odvisna od uporabnika. Trenutno je tako, da se na splošno več ljudi odloča za tkanine boljše kakovosti, ki imajo zaščito proti vdoru prahu in tekočine. Usnja je trenutno nekoliko manj, je pa to material, ki je najbolj prestižen in ima najdaljšo obstojnost,” pojasni sogovornica. In še nekaj je značilno za tiste, ki izbirajo sedežne garniture za prestižnejša stanovanja, pove strokovnjakinja za sedežne garniture: “Ker imajo dovolj prostora, ne izbirajo sedežnih garnitur z ležišči ali predali za shranjevanje.”
Cena ni kriterij, je pa lokacija
Vsekakor mora prestižna nepremičnina v vseh pogledih izpolnjevati najvišja merila bivanja, poudari Daniel Angel Sauli. Pogosto se zgodi, da izpolnjuje zgolj en kriterij - ima visoko ceno - in nepremičnino kupec že prodaja kot luksuzno. Za Saulija mora ta izpolnjevati več kriterijev: kot prvo mora biti na elitni ali pa vsaj izjemni lokaciji, kjer so stanovalcem zagotovljeni zasebnost, razgled in dostop do narave. Sama stavba pa mora biti svojevrsten presežek tako v oblikovnem, prostorskem kot tehnološkem smislu, medtem ko morajo bivalni prostori uresničevati najvišja merila za udobje bivanja. Kot poudari Mojca Žižek Mesarec iz družbe Galea nepremičnine, v Mariboru prestižne nepremičnine najdemo samo v središču mesta. Izpostavi vile v Tomšičevem drevoredu, pri katerih so bili nekoč uporabljeni le vrhunski materiali in vrhunska oprema in kjer so podpisani še znani arhitekti, in nekaj stanovanj v samem mestnem jedru. Žižek Mesarčeva opozori, da beseda luksuz, ki izvira iz latinskega izraza luksuria, pomeni ekstravagantnost, razkošje, torej nekaj, kar presega zadovoljevanje potreb od povprečnega. "Pri luksuznih nepremičninah govorimo o večjih nepremičninah, ki so grajene in opremljene z razkošnimi materiali, predvsem pa po videzu odstopajo od drugih."
Do prestižne nepremičnine tudi s pomočjo banke
Čeravno nepremičninski posredniki presenečeni ugotavljajo, da nakup prestižnih nepremičnin večina kupcev opravi kar z gotovino, pa obstajajo tudi takšni, ki si nečesa več ne morejo privoščiti brez pomoči banke. Na Novi KBM smo vprašali, kakšne so možnosti financiranja, ko gre za luksuzno nepremičnino, katere vrednosti segajo od 400 tisočakov pa tudi do milijon evrov bodisi celo več. Pojasnili so nam, da "pri njih vsakdo najde kredit, ki ustreza njegovim potrebam, in to velja tudi za tiste, ki kupujejo ali gradijo luksuzno nepremičnino". Po njihovih besedah je za takšne komitente navadno zanimivejši namenski stanovanjski kredit, saj sredstva za nakup ali izvedbo najpogosteje nakazujejo enemu ponudniku ali izvajalcu. "Namenski stanovanjski kredit ob tem omogoča kreditiranje do višjih zneskov in daljše ročnosti, če je izbrana spremenljiva obrestna mera, tudi do 31 let," razložijo pri Novi KBM, kjer imajo na voljo posebno ponudbo za izbrane novogradnje, med katerimi so tudi tiste, označene kot luksuzne. Ker pa nakup nepremičnin višjih vrednostih predstavlja veliko odprtih vprašanj, pa tudi skrite pasti, svetujejo, da se po nasvet in več informacij glede financiranja obrnete na bančnega strokovnjaka.
Standardov v Sloveniji nimamo
Da v Sloveniji ni interpretirano, kaj je to nadstandard in kaj luksuz, pa opozori Primož Pinter, direktor gradbenega podjetja Primius gradnje, čeprav se po njegovem mnenju velika večina investitorjev tega ne zaveda. "Obstaja verjetnost, da tega niti ne vedo, ali pa 'luksuz' uporabljajo kot orodje v svojih marketinških aktivnostih," je prepričan gradbinec. Pravi, da imamo v Sloveniji dva nepremičninska trga, kjer stanovanja in hiše sodijo v zelo visok cenovni razred: v Ljubljani in na Obali. Visoka cena pa po besedah Pinterja še ni noben argument, da se nepremičnina trži kot luksuz. Še bolj zapleteno je v Mariboru, kjer, kot pravi, sploh ne moremo govoriti o standardih, kaj šele o luksuzu. Se pa strinja, da je lokacija, kjer se določena nepremičnina nahaja, zagotovo predpogoj za nekaj več, za neko dodano vrednost nepremičnine. "V Mariboru bi bile nepremičnine, ki se nahajajo v Tomšičevem drevoredu, edine, ki bi jih lahko pogojno uvrstili v razred, ki nekoliko odstopa od drugih," razmišlja Pinter. Na vprašanje, kaj je torej tisto nekaj več na področju ponudbe nepremičnin v Mariboru in na katerih področjih bi morali investitorji tekmovati med sabo, odgovarja: "V trajnostni gradnji. Stavba se mora v celoti reciklirati ob koncu njenega trajnostnega cikla." Energetsko učinkovitost uvrsti med ključna področja. Tega se, kot kaže, dobro zavedajo tudi pri še enem mariborskem investitorju, podjetju SH Global, kjer nepremičnine, ki predstavljajo nekaj več od drugih - tudi sami jih gradijo -, opišejo kot nizkoenergijske, funkcionalne in moderne z brezčasno arhitekturo, prostornimi tlorisi in kvadraturo, nahajajo pa se na izbranih lokacijah v mirnem okolju s prelepimi panoramskimi razgledi. A trajnostna gradnja, opozori Primož Pinter, danes še vedno ni luksuz, bo pa kmalu, že jutri, namesto da bi postala standard, še sklene sogovornik.