Bi želeli stanovati v razkošni vili pod Pohorjem, vredni kar 1,1 milijona evrov, zgrajeni iz trajnostnih materialov in z bazenom v prvem nadstropju? Bi raje imeli nekaj manjšega, stanovanje, opremljeno z vrhunsko opremo samih prestižnih znamk, le streljaj od središča Maribora, kjer je kvadratni meter vreden nekaj več kot 5000 evrov? Ali vas bolj mika bivanje v penthouse stanovanju v eni od novozgrajenih mariborskih sosesk na desnem bregu Drave, seveda z nepogrešljivim bazenom in prestižno opremo, za katero morate imeti pod palcem milijon evrov?
Kot luksuz se ponuja marsikaj
Ponudba luksuznih nepremičnin se je naposled z Obale preselila tudi v notranjost države. V Ljubljani stanovanjska gradnja v času pandemije doživlja razcvet, tudi na področju prestižnih stanovanj, ki se ponujajo za 11.000 evrov na kvadratni meter. Po izkušnjah Aleša Goršaka, direktorja Tanala nepremičnine, zdravstvena kriza načeloma ni bistveno vplivala na prodajo luksuznih stanovanj v slovenski prestolnici. "Običajno se v kriznih razmerah pojavi nekaj novih 'milijonarjev'," ocenuje Goršak.
Tudi v Mariboru je ta čas na prodaj nekaj luksuznih nepremičnin, med kupci pa po besedah Daniela Angela Saulija iz KW Slovenia prevladujejo premožni Slovenci, lastniki dobro stoječih podjetij, in tudi tujci, ki imajo Slovenijo za svoj drugi dom, ali v nakupu prestižne nepremičnine vidijo predvsem priložnost za donosno investicijo. Sauli še opaža, da je zanimanje za prestižne nepremičnine "relativno močno", saj je treba upoštevati, doda sogovornik, da si luksuz lahko privoščijo približno štirje odstotki Slovencev. Prav tako ugotavlja, da ponudba prestižnih stanovanj v Sloveniji, zlasti pa v Mariboru, ni velika, saj redko katera nepremičnina po njegovem mnenju izpolnjuje kriterije luksuza. "Če malo pobrskate po spletu, boste hitro ugotovili, da se kot luksuz ponuja marsikaj," opozori Branko Potočnik, direktor nepremičninskega podjetja Insa nepremičnine. "Od stanovanj, ki so malo lepše pobarvana in urejena v sodobnem Ikea slogu, do resnično razkošnih in lepo urejenih hiš in vil," nadaljuje Potočnik, ki pravi, da zanimanje za prestižne nepremičnine v Mariboru vsekakor obstaja, vendar mora biti prava nepremičnina za pravega kupca.
Od bazena do vrhunske opreme
Po Potočnikovih besedah je lahko nepremičnina luksuzna, če se ponaša z opremo, ki je v drugih nepremičninah ne boste našli - od bazena, savne do druge vrhunske opreme. Vsekakor mora v vseh pogledih izpolnjevati najvišja merila bivanja, poudari Daniel Angel Sauli. Pogosto se namreč zgodi, opozori Sauli, da izpolnjuje zgolj en kriterij, to je visoka cena, in že nepremičnino kupec prodaja kot luksuzno.
V Sloveniji se trenutno prodaja okoli 100 luksuznih stanovanj, katerih cene se gibljejo od pol milijona do milijona evrov in več. Velika večina jih je v prestolnici, preostala so na Obali.
Za sogovornika luksuz predstavlja več kriterijev: kot prvo elitna, ali pa vsaj izjemna lokacija, kjer so stanovalcem zagotovljeni zasebnost, razgled in dostop do narave. Sama stavba pa mora biti svojevrsten presežek tako v oblikovnem in prostorskem kot v tehnološkem smislu, medtem ko morajo bivalni prostori uresničevati najvišja merila za udobje bivanja, poudari Sauli.
Po besedah Mojce Žižek Mesarec, vodje družbe Galea nepremičnine, v Mariboru prestižne nepremičnine najdemo samo v središču mesta. Izpostavi vile v Tomšičevem drevoredu, pri katerih so bili nekoč prav tako uporabljeni le vrhunski materiali in vrhunska oprema in kjer so podpisani še znani arhitekti, ter nekaj stanovanj v samem mestnem jedru. Mesarčeva opozori, da beseda luksuz, ki izvira iz latinskega izraza luksur, pomeni ekstravagantnost, razkošje, torej nekaj, kar presega zadovoljevanje potreb od povprečnega. "Pri luksuznih nepremičninah govorimo o večjih nepremičninah, ki so grajene in opremljene z razkošnimi materiali, predvsem pa po svojem videzu odstopajo od drugih," še opozori nepremičninska strokovnjakinja.
Nekaj več - trajnostna gradnja
Bolj kritično na termin luksuz v nepremičninskem svetu gleda Primož Pinter, direktor gradbenega podjetja Primius gradnje. Kot opozori, v Sloveniji nimamo interpretiranih standardov, kaj je to nadstandard in kaj luksuz, čeprav se po njegovem mnenju velika večina investitorjev tega ne zaveda. "Obstaja verjetnost, da tega niti ne vedo, ali pa 'luksuz' uporabljajo kot orodje v svojih marketinških aktivnostih," je prepričan gradbinec. Pravi, da imamo v Sloveniji dva nepremičninska trga, in sicer v Ljubljani in na Obali, kjer stanovanja in hiše sodijo v zelo visok cenovni razred. Visoka cena pa po besedah Pinterja še ni noben argument, da se nepremičnina trži kot luksuz. Še bolj zapleteno je, dodaja Pinter, v Mariboru, kjer, kot pravi, sploh ne moremo govoriti o standardih, kaj šele o luksuzu. Se pa strinja, da je lokacija, kjer je določena nepremičnina, zagotovo prvi pogoj za nekaj več, za neko dodano vrednost določene nepremičnine.
"V Mariboru bi bile nepremičnine v Tomšičevem drevoredu edine, ki bi jih lahko pogojno uvrstili v razred, ki nekoliko izstopa od drugih," razmišlja Pinter. Na vprašanje, kaj je torej tisto nekaj več na področju ponudbe nepremičnin v Mariboru in na katerih področjih bi morali investitorji tekmovati med sabo, odgovarja: "V trajnostni gradnji." Po njegovih besedah je vsekakor prvi pogoj za to urbana lokacija. "Stavba se mora v celoti reciklirati ob koncu njenega trajnostnega cikla," poudari Pinter, energetsko učinkovitost pa uvrsti med ključna področja. Tega se, kot kaže, dobro zavedajo tudi pri še enem mariborskem investitorju, podjetju SH Global, kjer nepremičnine, ki predstavljajo nekaj več od drugih, hkrati pa jih tudi sami gradijo, opišejo kot nizkoenergijske, funkcionalne in moderne z brezčasno arhitekturo in prostornimi tlorisi ter kvadraturo, ki se nahajajo na izbranih lokacijah v mirnem okolju s prelepimi panoramskimi razgledi. A trajnostna gradnja, sklene Primož Pinter, danes še vedno ni luksuz, bo pa kmalu, že jutri, namesto da bi postala standard.
Preberite nov tematski časopis v celoti
Obiščite spletno stran brez oglasov.
