Sanja Verovnik
V obdobju, ko so noči že precej hladne, prav tako jutra in večeri, čez dan pa se tam, kamor posije sonce, ogreje tudi do 20 stopinj Celzija, se pojavi dilema, kako, kdaj in s čim se ogrevati. Načinov za to, da nas jeseni doma ne bi zeblo, je več kot dovolj. Učinkoviti viri ogrevanja, ki jih je mogoče uporabiti kadarkoli, ne glede na to, kateri letni čas je, so vsekakor kamin, klimatska naprava in IR-paneli.
Nižje cene energentov
Nenavadno leto je vplivalo na ceno lesne biomase. Cena drv se je v prvi polovici leta znižala, kar je marsikoga, ki za ogrevanje uporablja peč na drva ali pelete, spodbudilo, da je nabavil zaloge za prihajajočo zimo. Jeseni se cene energentov običajno dvignejo, kar je logično, saj je povpraševanje veliko, a letos je pandemija nekoliko premešala karte. Trenutno so cene nižje od nivoja cen pred lansko kurilno sezono, opozori mag. Jure Zidar iz podjetja Bioles Horizont, ki meni, da je pandemija vsaj za uporabnike lesne biomase naredila nekaj dobrega glede stroškov pri nabavi energentov.
S kaminom privarčujemo
Pri izbiri kamina, predvsem pa njegovi namestitvi v prostor je treba poznati kar nekaj zakonitosti. V podjetju Seltron na primer opozorijo, da kamin ali kaminsko peč postavimo oziroma vgrajujemo v osrednji prostor, običajno je to dnevna soba. Vloga kamina je mnogostranska. Je element oblikovanja prostora in dopolnilen toplotni vir. S kaminom lahko privarčujemo pri ogrevanju s klasičnimi fosilnimi gorivi in ustvarimo dodatno toplino bivalnih prostorov. Tako ogrevanje je lahko neke vrste rezerva in pomoč pri ogrevanju s toplotno črpalko, ki morda v najhujšem mrazu več ne zadošča za udobno ogrevanje doma. So pa pri takem ogrevanju tudi pasti in potencialni neugodni vzporedni učinki.
V Seltronu pravijo, da imamo v dnevnem prostoru običajno nameščeno sobno enoto ali sobno tipalo centralne regulacije. Če ta zazna preseganje sobne temperature v osrednjem prostoru, se lahko zmanjša ali povsem izklopi ogrevanje v preostalih prostorih hiše, česar pa ne želimo. Kako lahko to odpravimo? V Seltronu svetujejo, da preverimo, ali ima naša centralna regulacija vgrajeno funkcijo kamin. Ta deluje tako, da za čas kurjenja v kaminu zmanjša ali povsem izklopi vpliv sobnega tipala centralne regulacije. Tako bodo drugi prostori še naprej oskrbovani z dovodom potrebne toplote. V osrednjem prostoru pa poskrbimo za to, da bodo termostatski ventili na grelnih telesih nastavljeni tako, da bo dovod toplote iz centralnega ogrevanja zaprt, ko bo sobna temperatura narasla za približno dve stopinji. Kaminska peč namreč vedno pomeni tudi neke vrste motnjo in neenakomerno razporeditev toplote po prostorih. Tega ni mogoče povsem odpraviti, zato si pomagamo z odpiranjem vrat in podobnim.
V dnevni sobi 22 stopinj, v spalnici manj
Kako visoke naj bodo v času ogrevalne sezone temperature v bivalnih prostorih? Za bivalne prostore, kot sta jedilnica in dnevna soba, se priporoča od 20 do 22 stopinj Celzija, za kuhinjo pa celo kakšna stopinja manj, saj se v njej veliko toplote nabere zaradi uporabe gospodinjskih aparatov. Toploto oddajajo aparati, namenjeni kuhanju, pa tudi hladilnik in pomivalni stroj. V spalnih prostorih naj bi bila temperatura med 16 in 18 stopinjami, saj sicer spanec ni udoben. Tudi za sobo, v kateri spi dojenček, se z zdravstvenega stališča priporoča zgolj 18 stopinj. Višje temperature so priporočljive za otroške sobe, v katerih se otroci igrajo in učijo, tam je primernih čez dan 22 stopinj, od 22 do kar 24 stopinj pa je prava temperatura za kopalnico. V pomožnih prostorih, kjer ogrevanje ni potrebno, običajno poskrbimo le, da ne zmrzuje - temperatura naj bo vsaj šest stopinj.
Posebno pozornost velja nameniti temperaturi tal. Pri klasičnem ogrevanju nas pozimi lahko hitro zazebe v stopala. Temperatura tal je marsikje med 15 in 18 stopinjami Celzija, to povzroči splošen občutek pomanjkanja toplote, zato je treba obuti copate. V hišah in stanovanjih s talnim ogrevanjem je treba poskrbeti za nasprotno, da temperatura tal ni previsoka. Priporoča se temperatura tal 25 stopinj Celzija, še zlasti v prostorih, kjer se veliko zadržujemo ali kjer se otroci igrajo na tleh.
IR-paneli so več kot alternativa
Čeprav so IR grelni paneli primerni predvsem za glavno ogrevanje, saj so takrat najbolj učinkovita in cenovno ugodna rešitev, pa z njimi rešujemo tudi tako imenovano dodatno ogrevanje, je prepričan Andrej Okreša iz podjetja Ekosen. In dodaja, da stranke velikokrat zanima dodatno ogrevanje v prehodnem obdobju, torej takrat, ko glavnega ogrevanja ne vklopijo, v prostorih pa je že mrzlo. Strokovnjaki za IR-ogrevanje v vsakem primeru pridejo na ogled k stranki. Prostor si pogledajo, ga izmerijo in napravijo izračun, koliko moči je potrebne za ogrevanje. Nato sledi ponudba. Izračun je potreben, opozori Okreša, saj se IR-paneli tudi v prehodnem obdobju uporabljajo kot glavno ogrevanje, dokler ne prične delovati glavni vir ogrevanja. "V vsakem primeru je nujno, da imamo v prostoru dovolj moči za ogrevanje oziroma dogrevanje, saj stranke velikokrat uporabijo IR grelne panele kot glavno ogrevanje ali kot dogrevanje," pravi Okreša. Po njegovih besedah je uravnavanje temperature pri IR-panelih zelo enostavno: na regulatorju nastavimo želeno temperaturo in čas, vse drugo grelni sistem opravi sam. Izbira primerne regulacije za sistem ogrevanja z IR-paneli je po besedah Nika Prekorška iz podjetja Tiping vsaj tako pomembna kakor izbira primernih IR-panelov in njihova pravilna namestitev v posameznem prostoru. "Ker kvalitetna regulacija dosega dokaj visoko ceno, ki v določenih primerih lahko preseže tudi ceno IR-panela, se moramo vprašati, kaj v resnici potrebujemo. Katere funkcije, ki jih omogoča regulacija, so nam pomembne, katere od teh funkcij bomo v vsakdanjiku uporabljali in ali takšna regulacija ni v praksi preveč zapletena," opozori sogovornik, ki opaža, da uporabniki običajno posvečajo preveč pozornosti vsem funkcijam, ki jih regulacija omogoča, in ne tehničnim parametrom regulacije. Tukaj misli predvsem na (ne)točnost regulacije, ki lahko zelo hitro doseže tudi 1,5 do dve stopinji, kar v praksi pomeni, tako Prekoršek, da bo IR-panel pri nastavljeni temperaturi v prostoru 21 stopinj Celzija pričel greti komaj pri 19,5 stopinje, kar pa je za dnevni prostor, kjer se pogosto zadržujemo, morebiti celo prehladno. "Zelo pomembna je tudi pravilna izbira lokacije, kamor bomo namestili regulacijo; običajno je to termostat," še opozori Niko Prekoršek. Pogosto namreč uporabniki termostate namestijo na neprimerne lokacije v prostoru, zaradi česar so meritve dokaj nerealne, posledično pa klima v takem prostoru ni takšna, kot smo pričakovali. "Z nepravilno izbiro regulacije in nepravo lokacijo namestitve regulacije lahko zelo hitro izničimo prihranke, ki nam jih običajno posamezna regulacija omogoča," še sklene Prekoršek.
Vsestranska klimatska naprava
Ko želimo na hitro ogreti prostor ali dodatno povišati temperaturo v prostoru, je uporabna tudi klimatska naprava. Ta v poletnih mesecih odlično opravlja vlogo ohlajevanja prostorov, v prehodnih obdobjih pa s funkcijo ogrevanja poskrbi tudi za to, da nas v stanovanju ne zebe. V podjetju E2E denimo so celo prepričani, da je ogrevanje s klimatsko napravo najcenejše. "Ker so toplotne izgube v prehodnem času majhne, je ogrevanje s klimatsko napravo sorazmerno udobno. Klimatska naprava dela z minimalnimi pretoki zraka in je torej občutek pihanja zraka minimalen. Hkrati so izkoristki klimatske naprave tako visoki, da se z boljšimi napravami grejemo tudi več kot sedemkrat ceneje kot z električno pečjo," so prepričani v E2E.
Kdaj se ogrejejo radiatorji v blokih
V blokih se začne kurilna sezona, kot navajajo pri ministrstvu za kmetijstvo, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri tri dni zapored manjša ali enaka 12 stopinj Celzija. Konča pa se ravno obratno: ko je temperatura zraka ob 21. uri tri dni zapored večja ali enaka 12 stopinj Celzija. Do začetka kurilne sezone si lahko stanovalci pomagajo z nadomestnimi ogrevali, kot so kaloriferji, električni radiatorji in klimatske naprave.
Zamenjava sistema tik pred zdajci
Je zdaj, tik pred zdajci, še čas, da zamenjamo ogrevalni sistem? Energetski svetovalci mreže Ensvet pravijo, da če je ogrevalni sistem, s katerim se grejemo, tako dotrajan, da nam preti, da bo v najhujši zimi odpovedal, je vsekakor zadnja priložnost, da ga nadomestimo z novim, sodobnejšim. Zamenjava ogrevalnega sistema je aktualna čez celo leto, manj v zimskih mesecih, ker takrat ogrevanje pač vedno potrebujemo, razmišljajo energetski svetovalci. In za kaj se odločiti, če nujno potrebujemo novo ogrevalno napravo? Med najbolj priljubljenimi ogrevalnimi sistemi je gotovo toplotna črpalka.
Suzana Guček iz podjetja Kronoterm opozori, da zamenjava potratne in dotrajane ogrevalne naprave vedno prinaša prihranke pri ogrevanju, povečuje pa tudi ugodje bivanja. Gučkova še doda, da je toplotna črpalka dolgoročno najcenejši vir ogrevanja. "Toplotna črpalka pridobi od 50 do 80 odstotkov vse potrebne energije za ogrevanje iz okolice, in to brezplačno, preostalo je električna energija. Poleg tega s takim ogrevanjem odločilno zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida, kar pomeni do 100 odstotkov manj emisij. S tem zagotovimo, da bomo mi in naši otroci živeli v čistejšem okolju," sklene sogovornica iz Kronoterma. Za optimalno ugodje s toplotno črpalko še priporoča, da nastavitev delovanja toplotne črpalke prepustimo strokovnjaku, sicer se lahko zgodi, da bo strošek električne energije višji, kot bi moral biti. Ob tem je dobro, da izberemo ogrevanje po vremensko vodeni krivulji namesto ogrevanja po konstantni ogrevalni krivulji. To pomeni, da se delovanje toplotne črpalke prilagaja zunanjim temperaturam glede na velikost hiše, izolacijo, okna in še nekatere druge parametre.
