V Sloveniji po navedbah Agencije za energijo, objavljenih v začetku letošnjega aprila, število proizvodnih naprav za individualno samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov skokovito narašča. Vsako leto se število naprav namreč skoraj podvoji. Konec leta 2020 je bilo skupno število teh naprav 8641, njihova skupna priključna moč pa je bila 103 MW. Od tega je kar 8614 naprav izrabljalo energijo sonca, 24 jih je poganjala voda, tri pa veter.
Želja po samooskrbi vse večja
Podvojeno povpraševanje po postavitvi samooskrbne sončne elektrarne so letos zaznali v Skupini GEN-I in menijo, da so razlogi za postavitev predvsem v porastu uporabe obnovljivih virov energije in ozaveščenosti o pomenu samooskrbe. "Pomemben dejavnik odločitve je zavedanje, da je sonce brezmejen, brezplačen vir energije, dostopen vsakomur, in da gre za dolgoročno investicijo, ki bo gospodinjstvu zagotavljala lasten vir energije 30 let in več," menijo v GEN-I. Tudi Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju SONCE energija, pojasnjuje, da se je pri njih število povpraševanj po sončnih elektrarnah v primerjavi z minulim letom povečalo vsaj za dvakratnik. "Sami smo si že v osnovi nastavili višje cilje kot preteklo leto, pa jih že sedaj po mesecih presegamo," zatrjuje Škoflek. Povpraševanja dobivajo iz vseh koncev Slovenije, saj je povsod po državi dober potencial za izkoriščanje sončne energije. Trenutno imajo sicer največ projektov gospodinjske samooskrbe, narašča pa tudi zanimanje za skupnostne samooskrbe. "Konec decembra 2020 se je precej spremenila zakonodaja, s čimer se je poenostavil postopek vključevanja teh sistemov v omrežje. Tako se že ukvarjamo z nekaj temi projekti in pričakujemo, da jih bo med letom še več," meni sogovornik. Največjo rast povpraševanja sicer zaznavajo pri industrijskih objektih. "Razlog za to vidimo v povišanju cene električne energije. Ta se je na trgu v zadnjih dveh kvartalih namreč podražila za 40 odstotkov, s tem pa se je zelo povečala donosnost elektrarne. Na tem segmentu tudi v prihodnje pričakujemo še večje zanimanje, saj se pričakuje nadaljnja rast cene elektrike. Prav znižanje stroškov pa odjemalce spodbudi k razmišljanju o lastnih proizvodnih virih energije, s katerimi si lahko pokrijejo vsaj del porabe električne energije, če že ne celotno porabo," razlaga Jernej Škoflek.
Potrpežljivost je mati modrosti
“Postavitev sončne elektrarne v vsakem primeru terja svoj čas,” meni Jernej Škoflek iz SONCE energije. Po njegovih izkušnjah je treba predvideti vsaj dva do tri mesece. “Ker je znižanje stroškov elektrike eden izmed ključnih razlogov, zakaj se nekdo odloči za investicijo v lastno sončno elektrarno, pri SONCE energiji vsem, ki se odločijo za postavitev lastne samooskrbne naprave, omogočimo do 40 odstotkov nižje cene elektrike še pred priklopom naprave v omrežje,” še pojasni sogovornik.
Odgovor na vlogo bi morali dobiti v 30 dneh
Kako hitro je lahko sončna elektrarna postavljena in v uporabi, ni lahko odgovoriti, pravi Primož Tručl iz podjetja Enerson. "Lahko relativno hitro, recimo prej kot v dveh mesecih, lahko pa tudi šele čez pol leta ali več. Za vsako proizvodno napravo, ki je priključena v elektrodistribucijsko omrežje, namreč potrebujemo soglasje za priključitev, kar seveda velja tudi za samooskrbno sončno elektrarno. Soglasja za priključitev izdajajo po pooblastilu SODO (sistemskega operaterja distribucijskih omrežij) elektrodistribucijska podjetja, katerih pristojnost je regionalno določena. To pomeni, da si bodoči lastnik elektrarne ne more izbrati izdajatelja soglasja, saj ga vedno izda pristojno elektrodistribucijsko podjetje. Po hitrosti izdajanja soglasij pa se elektrodistributerji zelo razlikujejo; pri nekaterih dobijo vlagatelji odgovor v dveh ali treh tednih, pri drugih pa se postopek izdaje soglasja vleče mesece in mesece, čeprav bi vlagatelj skladno z Zakonom o upravnem postopku moral prejeti odgovor na svojo vlogo najkasneje v 30 dneh. Če ima lastnik bodoče sončne elektrarne to nesrečo, da je njegova lokacija na območju elektrodistribucijskega podjetja, ki ne izdaja soglasij skladno z zakonom, mu preostane bore malo možnosti, realno rečeno nič drugega kot čakati, saj se podjetja, pristojna za izdajo soglasij, niso organizirala, kot bi se morala, SODO pa se kot uradni izdajatelj soglasij v njihovo poslovanje in način delovanja ter izdajanja soglasij očitno ne vmešava. Investitorji so na območju teh elektrodistribucij v deprivilegiranem položaju v primerjavi z vsemi drugimi, ki dobijo odgovor oziroma soglasje v 30 dneh od vložitve vloge. Brez soglasja namreč sončne elektrarne ne moreš niti začeti postavljati, saj ne veš, kakšno soglasje boš – če sploh – prejel. Lahko se namreč zgodi, da razmere v omrežju ne dopuščajo priključitve nove sončne elektrarne, in takrat mora investitor svojo investicijo v sončno elektrarno za nekaj časa preložiti," je izčrpen Primož Tručl.
Priključevanje novih porabnikov postaja problematično
Primož Tručl konkretno opiše razmere, ki lahko ogrozijo ali onemogočijo postavitev samooskrbne sončne elektrarne. “V preteklih desetletjih se je v krepitev in obnovo elektrodistribucijskega omrežja vlagalo dosti premalo, elektrodistribucije za to niso dovolj skrbele, hiter razvoj razpršenih proizvodnih virov jih je presenetil. Tudi zdaj se v izboljšave stanja omrežja vlaga premalo, zato je omrežje prešibko, premalo fleksibilno, premalo robustno. Rečeno konkretno: trafopostaje so prešibke, transformatorjev je premalo, preseki kablov niso zadostni, padci napetosti na koncu linij so preveliki in marsikje ne dopuščajo več priključevanja novih proizvodnih virov, z vse več in več toplotnimi črpalkami v omrežju postaja tudi priključevanje novih porabnikov problematično. Zadeve na tem področju bi bilo nujno treba pospešiti, saj postaja to cokla ne samo za razvoj energetike, ampak preprečuje hitrejši razvoj vsega slovenskega gospodarstva. Razmisliti bi morali, ali je res primerno, da imamo tako nizke cene električne energije, ki so med najnižjimi v EU in ki ne omogočajo akumulacije za večja infrastrukturna vlaganja, kakor tudi o razporeditvi danes ustvarjenih prihodkov. Ali vsaj te obstoječe prihodke, ki jih imamo, res porabimo za prave namene in izgradnjo omrežja, ravnamo z njimi gospodarno, s ciljem povečevanja kapacitet, ki bodo omogočale priključevanje novih toplotnih črpalk in sončnih elektrarn?” se sprašuje Primož Tručl.
Čakanje tudi do pol leta
"Najbolj ozko grlo pri postavitvi sončne elektrarne je pri elektrodistribucijah, ki izdajajo soglasja za priključitev sončnih elektrarn," opaža tudi Igor Kozlar iz podjetja Enertec. Po njegovem mnenju je postavitev sončne elektrarne odvisna od posameznih distribucij po državi. "Po večini traja od enega do treh mesecev, najbolj dolgo pa je treba čakati na območju Elektra Maribor, tudi do šest mesecev," navaja Kozlar. Tudi Jernej Škoflek se strinja, da lahko izdaja soglasja včasih traja več mesecev. "Nekateri distributerji so se na povečano zanimanje za samooskrbne elektrarne dobro pripravili in izdajanje soglasij ni bilo upočasnjeno. Nekaterim to ni uspelo in lahko čakamo na izdajo soglasja tudi do šest mesecev, čeprav naj bi ga praviloma izdali v enem mesecu," pravi sogovornik.
Predlagan zakon za hitrejše rešitve
Spremembe pričakuje z novim Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), po katerem takšno soglasje ne bo več potrebno za napravo za samooskrbo, katere priključna moč ne presega 50 kW. "Za priključitev v omrežje bo za takšno napravo dovolj enostavna vloga za priključitev, s katero bo moral investitor pred priključitvijo o tem obvestiti distribucijskega operaterja. Ta bo imel največ mesec dni časa – odvisno od tega, ali gre za novi priklop ali samo za spremembo na priključnem mestu –, da priključitev zaradi utemeljenih varnostnih pomislekov oziroma tehnične nezdružljivosti komponent sistema tudi zavrne. Če pa v tem času take odločbe ne izda, se šteje, da je investitor pridobil pravico do priključitve na distribucijsko omrežje in bo lahko zahteval sklenitev pogodbe o priključitvi. Sprejetje tega zakona bi zagotovo pohitrilo proces priklapljanja samooskrbnih sončnih elektrarn, a kot rečeno, je to za zdaj šele predlog," opozarja Škoflek. Po drugi strani v podjetju GEN-I Sonce, ki je največji ponudnik celovite storitve za gradnjo sončnih elektrarn v Sloveniji, zelo redko naletijo na težave pri pridobivanju soglasja za priključitev. "Do danes smo zabeležili le nekaj primerov, ki smo jih rešili individualno, saj se vsaka investicija obravnava individualno. Vse naše stranke imajo možnost priključitve skladno s svojimi željami," zatrjujejo v GEN-I Sonce.
Od svetovanja do priključitve
V podjetju GEN-I Sonce ponujajo izgradnjo sončne elektrarne po načelu na ključ, brez skritih stroškov, brez stresa za investitorja in z minimalnimi posegi v objekt in okolico. Strokovno usposobljena ekipa uredi celoten postopek: od začetnega svetovanja, strokovnega ogleda lokacije, projektiranja, pridobitve soglasij elektrodistribucij vse do zaključka izgradnje in priključitve na distribucijsko omrežje električne energije. Uredijo tudi vso potrebno dokumentacijo in postopke za pridobitev nepovratne finančne spodbude Eko sklada.
Priklop običajno v tednu ali dveh
Po izdaji soglasja in postavitvi je treba sončno elektrarno le še priključiti. "Lokalnega operaterja distribucijskega omrežja – v naši regiji je to Elektro Maribor – je treba pozvati, da uredi priklop samooskrbne elektrarne v omrežje," pojasnjujejo v podjetju Energija plus. "Čas od poziva do dejanskega priklopa variira in je odvisen od več dejavnikov: lokacije, zasedenosti rajonskega predstavnika sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in podobnih. Običajno se priklop opravi v sedmih do štirinajstih dneh. Elektrarna začne proizvajati električno energijo takoj, ko je podpisana Pogodba o uporabi sistema in je priklopljena v omrežje," še navajajo v Energiji plus.
