Brez svežega zraka je težko živeti. Dejstvo je namreč, da več kot 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih, v katerih se marsikje izločajo organske hlapne spojine, ki izhajajo iz barv, topil, lepil, čistil ... Da bi v svoj dom spustili čim več svežega zraka, ponavadi odpiramo okna. Vendar pa je takšno prezračevanje ne samo zamudno, temveč z odpiranjem oken pozimi spustimo mrzel zrak, poleti pa pregretega, da o porabi energije sploh ne izgubljamo besed.
Opisanim nevšečnostim se je mogoče izogniti hitro in enostavno - z vgradnjo ustreznega prezračevalnega sistema. Kaj s tem pridobimo? Kisik se bo kontrolirano dovajal v vse potrebne prostore, zrak se bo filtriral in odstranili se bodo vonjave in alergeni, trdni nanodelci in zdravju škodljiv prah. In kar je najbolj pomembno, Milan Kuster, direktor podjetja i-Vent, poudari, da boste s prezračevalnim sistemom poskrbeli za čist in kakovosten zrak, zdravo stanje zgradbe in klime, preprečili nastanek plesni in ugodnih življenjskih pogojev za pršice. Ter obenem privarčevali energijo. Številke v odstotkih kažejo, da lahko s prezračevalnimi sistemi stanovalci privarčujejo kar za okoli 30 odstotkov energije v primerjavi z zračenjem skozi okna.
Stavbe, ki se prenavljajo
Številne starejše stanovanjske zgradbe zahtevajo temeljito energetsko prenovo. Kaj to pomeni in kaj prinaša? "Po obnovi, ki ponavadi zajema zamenjavo celotnega stavbnega pohištva in vgradnjo vse potrebne izolacije, se poveča tesnjenje stavbe. Posledica tega pa je slabša kakovost zraka v bivalnih prostorih. Neustrezna vlažnost zraka lahko povzroči tudi nastanek plesni," pojasni Urban Martinuč, direktor podjetja Airabela. Kako se je temu mogoče izogniti, ga vprašamo. Odgovor je na dlani, pojasni - z vgradnjo lokalnega prezračevalnega sistema, saj ta poskrbi za dotok svežega zraka in s tem onemogoča nastanek plesni, hkrati pa pripomore k večjemu bivalnemu udobju stanovalcev. Z rekuperacijo toplote pa izboljšuje energetsko učinkovitost objekta, poudari Martinuč.
Tudi nad vlago
Danes je velik problem v stanovanjih tudi vlaga. Ponekod je prenizka, a to še ni tako velik problem, kot če imamo v stanovanju preveliko vlažnost, saj se lahko slej ko prej pojavi plesen na stenah in stropu. In tudi z ustrezno zračno vlažnostjo se lahko učinkovito spoprimete s prazračevalnim sistemom. Za kakovostno bivanje potrebujemo v prostoru od 40 do 60 odstotkov relativne zračne vlažnosti, če je višja od 80 odstotkov, lahko povzroči plesen. Sodobni prezračevalni sistemi skrbijo, da v zimskem obdobju raven vlage v prostoru ne pade pod raven udobja, saj so sposobni vračati vlago v prostor. Vgradnja prezračevalnih sistemov je v zadnjih letih zaradi povečanih investicij v rekonstrukcijo objekta, kot sta menjava oken in toplotna izolacija fasade, v porastu. Rast vgradnje je posledica tudi čedalje večje ozaveščenosti, da sta slaba kakovost zraka v prostoru in povečanje vlage težavi, ki ju z odpiranjem oken ni mogoče odpraviti.
Dva sistema. V čem je razlika?
V osnovi obstajata dva sistema prisilnega prezračevanja z rekuperacijo toplote - lokalno in centralno prezračevanje. Z obema je mogoče ustrezno prezračevati bivalne prostore, je pa razlika v tem, kakšen gradbeni poseg je potreben na zunanjem delu fasade. Vgradnja centralnega sistema denimo zahteva razvejen sistem cevi, ki skrbijo za odvode in dovode zraka v prostore in potrebujejo tudi prostor za napravo, z dušilci, razdelilniki ... Vgradnja cevnega sistema pa ni potrebna pri lokalnih prezračevalnih napravah. A za slednje je treba izvrtati luknje na zunanjih zidovih stavbe in vanje vstaviti lokalne prezračevalne naprave. Če je teh naprav več, tvorijo tako imenovani decentralni sistem. Kuster pojasni, da tak sistem temelji na pretoku zraka na celotnem bivalnem območju.
In kako poteka mehansko prezračevanje? Glede na potrebe in stopnjo vlažnosti zraka odvajajo ventilatorji izrabljeni zrak iz kopalnice, kuhinje, stranišča ali pralnice ven ali v prezračevalne jaške. Na ta način nastane v stanovanju majhen podtlak, zaradi katerega skozi vhodne enote za dovod zraka priteka svež filtriran zrak v spalnice, otroške sobe, dnevne sobe in delovne prostore. Reže pod vrati ali prezračevalni elementi nad njimi zagotavljajo pretok svežega zraka med prostori z vhodi zunanjega svežega zraka in prostori z odzračevanjem izrabljenega zraka. Sistem deluje brez hrupa in škodljivih snovi ter brez vetra in ga ne motijo neugodni vremenski vplivi. Nastanek prepiha preprečujejo protiprepišna varovala in omejitev volumna zračnega pretoka. Vgrajeni dušilci hrupa zagotavljajo, da se tudi ob najbolj prometni cesti v stanovanje ne bo slišal hrup s cest.
Najprimernejši čas za vgradnjo prezračevalne naprave
Pogosto se pojavi dilema, kdaj načrtovati vgradnjo prezračevalnega sistema - ko se lotimo obnove zgradbe, med njo ali celo po njej? Urban Martinuč iz podjetja Airabela pozna odgovor. Po njegovih besedah je najbolj optimalen čas za razmislek o vgradnji prezračevalnega sistema v fazi načrtovanja obnove, še preden se začnejo izvajati gradbena dela. Prav tako Martinuč polaga na srce, da je priporočljivo v načrtovanje vključiti strokovnjaka za prezračevanje in to že v zgodnji fazi obnove objekta, saj lahko ta skupaj z arhitekti in izvajalci oblikuje celostno rešitev, ki ustreza potrebam objekta in tudi stanovalcem. “Tako se zagotovi tudi optimalna postavitev enot lokalnega prezračevalnega sistema, hkrati pa se izognemo nepotrebnim popravkom ali prilagoditvam v poznejših fazah obnove,” pojasni sogovornik in še opozori, da je dobro prezračevalni sistem vključiti v finančni načrt obnove. S tem se preprečijo nepričakovani stroški in omogoči boljši nadzor nad celotnimi izdatki, je prepričan Urban Martinuč.
Nepogrešljive tudi v blokih
Napačno je mnenja, da so prezračevalne naprave primerne zgolj za stanovanjske hiše, še kako uporabne so tudi za blokovska stanovanja. Milan Kuster pojasni, da so v večstanovanjskih stavbah problemi s kakovostjo zraka približno enaki kot v hišah, včasih pa še večji. Notranja vlaga, ki jo proizvajajo stanovalci z običajnimi dnevnimi aktivnostmi, kot so kuhanje, pranje, sušenje perila ..., se v manjših kvadraturah oziroma kubaturah še bistveno bolj občuti. Hitreje pride do zametkov plesni, predvsem v stropnih vogalih kopalnic in sob na severni strani. Prezračevanje z odpiranjem oken, pa četudi zanj poskrbimo trikrat dnevno po več minut, običajno ne zadostuje. Zato je tudi, če stanujete v bloku, dobro razmisliti o vgradnji prezračevalnih naprav.
Trajna in celovita rešitev je po prepričanju Kusterja vgradnja decentralnega prezračevalnega sistema, ki probleme z odvečno vlago in plesnijo odpravi v nekaj tednih. Kot nadaljuje, smo lahko po vgradnji prezračevalnega sistema brez skrbi. "Bivalna klima bo optimalna, zrak vedno svež in zdrav, ne bo odvečne vlage v prostorih pa tudi ne kondenza na oknih. Možnost, da nastane plesen, pa je nična. Je pa ključno, da v posameznih sobah stanovalci ne ugašajo radiatorjev in da temperaturne razlike po prostorih niso prevelike. Tukaj je največji problem spalnica, še posebej, če je obrnjena na sever. Relativna vlaga je namreč odvisna od temperature in že pri 18 stopinjah Celzija je njena vrednost prevelika in je možnost za nastanek plesni toliko večja."
Na vprašanje, ali vgradnja prezračevalnega sistema kakorkoli posega v arhitekturo stavbe, Kuster pojasni, da v tem primeru ne gre za poseganje v arhitekturo stavbe oziroma v njene nosilne elemente. Izvrtine, ki so potrebne za vgradnjo prezračevalnih elementov, v ničemer ne posegajo v statiko objekta. Zunanji videz prezračevalnih rešetk pa je stvar izbire posameznika. V ta namen je na razpolago precej možnosti, od enostavnih zunanjih PVC-rešetk do skritih rež v špaletah okenskega okvirja.