Sanja Verovnik
S slabim zrakom, vlago in plesnijo se srečuje vedno več stanovalcev v večstanovanjskih stavbah. Slednje se sicer zadnja leta na veliko obnavljajo, izvajajo se energetske sanacije, vendar ne celovite, opozori Domen Gjuras iz podjetja Lunos. V večini primerov se po sogovornikovih besedah zamenjujejo fasade in stavbno pohištvo, kar sicer zmanjša toplotne izgube. Ali kot pojasni Doris Urbančič Windisch iz podjetja MIK Celje: "Z novimi okni v stanovanjskih objektih poskrbimo za znižanje toplotne prevodnosti in s tem objekt hermetično zapremo." Kar pomeni, nadaljuje Urbančičeva, da ustvarjamo bolne stavbe. In kako jih ozdraviti? Rešitev sogovorniki vidijo v ustreznem prezračevanju, sicer tudi menjava oken ni smiselna.
Soglasje sosedov - da ali ne?
”Za vgradnjo prezračevalnega sistema načeloma ne potrebujemo soglasja sosedov. Odprtin se naredi toliko, kot je potrebno,” pojasni Milan Kuster iz Lunosa. V primerjavi z vgradnjo klimatskih naprav, ki so iznakazile številne slovenske fasade, je vgradnja prezračevalnega sistema bistveno manjša uzurpacija, še zlasti če zunanje fasadne rešetke prebarvamo v barvo fasade. V tem primeru se poseg opazi samo, če res pozorno pogledamo pročelje objekta.
Družina na dan ustvari do 15 litrov vlage
Za življenje je nujno, da imamo dovolj svežega zraka oziroma kisika, opozori Miha Glavič iz podjetja E2E. Tega dobimo z odpiranjem oken ali s prisilnim prezračevanjem, nadaljuje sogovornik. Redna zračenja stanovanja z odpiranjem oken slabe kakovosti zraka v bivalnih prostorih pogosto ne bodo odpravila, opozori Glavič in pojasni, da pri odpiranju oken resda dobimo najprej precej kisika, vendar začne njegova koncentracija hitro padati. Posledica tega je premalo kisika za zdravo bivanje. Naslednja težava je, da z odpiranjem oken v bivalne prostore marsikje spustimo zunanji zrak, ki je slabe kakovosti. "V mestih, predvsem pa v strnjenih stanovanjskih naseljih, z odpiranjem oken zlasti v zimskem času naredimo več škode kot koristi, saj je zunanji zrak bolj onesnažen od notranjega," je prepričan Glavič. Zato potrebujemo bolj zanesljivo rešitev.
Milan Kuster iz podjetja Lunos opaža, da so v večstanovanjskih stavbah problemi s kakovostjo zraka približno enaki kot v hišah, včasih pa še večji. Dejstvo je tudi, doda Gjuras, da povprečna družina na dan ustvari med 10 in 15 litri vlage. Notranja vlaga, ki jo proizvajajo stanovalci z običajnimi dnevnimi aktivnostmi, kot so kuhanje, pranje, sušenje perila ..., pa tudi s potenjem, se na manjših kvadraturah še bistveno bolj občuti, opozori Kuster. "Če se zrak v stanovanju ne menja minimalno štirikrat na dan z enakomernimi in stalnimi nečutnimi pretoki, klima v stanovanju ni primerna za bivanje," še postreže s podatkom Gjuras. Hitreje pride tudi do zametkov plesni, predvsem v stropnih vogalih kopalnic in sob na severni strani, kjer je hladneje.
Brez poseganja v arhitekturo stavbe
Na vprašanje, ali vgradnja prezračevalnega sistema kakorkoli posega v arhitekturo stavbe, Milan Kuster iz podjetja Lunos pojasni, da v tem primeru ne gre za poseganje v arhitekturo stavbe oziroma v njene nosilne elemente. Izvrtine, ki so potrebne za vgradnjo prezračevalnih elementov, v ničemer ne posegajo v statiko objekta. Zunanji videz prezračevalnih rešetk pa je stvar izbire posameznika. V ta namen je na razpolago precej možnosti, od enostavnih zunanjih PVC-rešetk, do skritih rež v špaletah okenskega okvirja.
Normalna vlaga: 40- do 60-odstotna
Po opažanju strokovnjakov prezračevanje z odpiranjem oken v stanovanjih običajno ne zadostuje, da bi v prostorih zagotovili stalno svež in kakovosten zrak. Zato je dobro razmisliti o vgradnji prezračevalnih naprav, svetuje Gjuras. S pravilno postavitvijo in izbiro prezračevalnega sistema bomo po njegovih besedah dosegli ne samo pravilno vrednost kisika, temveč tudi normalno vlago, ki se giba med 40 in 60 odstotki, tako tudi plesen ne bo imela možnosti za nastanek.
Trajna in celovita rešitev za prezračevanje blokovskih stanovanj je po prepričanju Milana Kusterja vgradnja decentralnega prezračevalnega sistema, ki probleme z odvečno vlago in plesnijo odpravi v nekaj tednih. Poseg v objekt je minimalen, s prebojem zunanje stene. "Na objektih, ki že imajo končano fasado, pa se vgradi nadometna rešetka, ki iz fasade štrli le dober centimeter, možno jo je seveda tudi pobarvati v barvo fasade. Vsaka rešetka je opremljena tudi z odkapnikom, kar preprečuje madeže na fasadi," pojasni Gjuras.
Poleg prezračevanja še čistilec zraka
Prezračevalne naprave bodo odpravile tudi onesnaženost zraka, ki bi ga z odpiranjem oken vnašali v bivalne prostore, pojasni Miha Glavič. S prezračevalnimi napravami ta zrak prefiltriramo in odstranimo večje delce. Če je zunanji zrak onesnažen, potrebujemo poleg prezračevanja še čistilec zraka, ki iz prostora odstrani več kot 99 odstotkov škodljivih delcev, poudari strokovnjak iz podjetja E2E.
Hrup s ceste
Mestna središča so zelo obremenjena s prometom, kar pomeni, da odpiranje oken zaradi hrupa in onesnaženosti ne pride v poštev. S prezračevalnim sistemom pa je drugače, pravi Domen Gjuras iz Lunosa: “V stanovanju si zagotovite svež zrak brez prehajanja zvoka v notranjost objekta. Prehajanje zvoka skozi prezračevalne sisteme se lahko popolnoma izniči in ga lahko enačimo s troslojnimi okni.” Za najbolj hrupna območja so, kot pravi sogovornik, na voljo dodatni dušilci zvoka, posebni dušilni difuzorji na notranji strani, posebne aluminijaste dušilne rešetke na zunanji strani. “Z njimi dosežemo največje dušenje zvoka: vse do 76 dB,” pojasnjuje Gjuras.
Vgradnja tudi v sklopu oken
Tudi Doris Urbančič Windisch iz podjetja MIK Celje ponudi rešitev s prezračevalnim sistemom. Z vgradnjo dvocevnih lokalnih prezračevalnih naprav je, kot razloži, mogoče v blokovskem stanovanju odpraviti vse težave zaradi slabega zraka. Tovrstni sistem se lahko vgradi samostojno na steno ali v sklopu okna. "Pri tem ne gre za večji poseg v prostor. Govorimo le o montaži zunanje rešetke, ki bistveno ne posega v videz fasade. Manjše enote za prezračevanje, ki so primerne za stanovanjske objekte in manjše prostore, denimo otroške sobe, spalne prostore, dnevne sobe, kopalnice, ali pisarne, je možno vgraditi tudi v sklopu oken oziroma stavbnega pohištva. V tem primeru poseg v objekt ni potreben," še pojasni Urbančičeva.
Kam jih vgraditi?
Razmišljate, kako izbrati pravilno postavitev prezračevalnih naprav v prostoru? Tako Urbančičeva kot Gjuras poudarita, da je to delo strokovnjakov, ki vam bodo poleg izbire ustreznega prezračevalnega sistema pomagali tudi pri pravilni postavitvi prezračevalnih elementov. Ta je, kot poudari Gjuras, zelo pomembna, saj vpliva na delovanje prezračevalnega sistema v stanovanju. “Rekuperatorska prezračevalna enota se vgradi v vsak prostor na zunanji steni. V večini primerov se vgradijo ob oknu, v višini zgornjega roba okna. Vsako stanovanje je specifično in zato pred vgradnjo opravimo ogled na terenu in skupaj s stranko najdemo najbolj optimalne pozicije za prezračevalne enote,” še doda sogovornik.
Zapiranje radiatorskih ventilov ni rešitev
Po besedah sogovornice prezračevalni sistem v stanovanje vnaša svežino in zdrav zrak, kot da bi imeli konstanto odprta okna, s tem da nimamo toplotnih izgub in vdora smoga pozimi, v toplejših mesecih pa ni vdora cvetnega prahu in mrčesa. Tudi Milan Kuster pravi, da smo lahko po vgradnji prezračevalnega sistema brez skrbi: "Bivalna klima bo optimalna, zrak vedno svež in zdrav, ne bo odvečne vlage v prostorih pa tudi ne kondenza na oknih. Možnost, da nastane plesen, pa je nična." Je pa ključno, opozori Kuster, da v posameznih sobah stanovalci ne zapirajo radiatorskih ventilov in da temperaturne razlike po prostorih niso prevelike. Tukaj je največji problem spalnica, zlasti če je obrnjena na sever. Relativna vlaga je namreč odvisna od temperature in že pri 18 stopinjah Celzija je njena vrednost prevelika in je možnost za nastanek plesni toliko večja, sklene Kuster.
Zaradi pomanjkanja prostora raje lokalne naprave
V stanovanju po navadi nimamo prostora za centralno prezračevanje, zato montiramo lokalne naprave, svetuje Miha Glavič iz podjetja E2E. “Za vgradnjo potrebujemo odprtine premera 16 do 18 cm. Naprave se nameščajo v zid, tako da v notranjosti ne potrebujemo dodatnega prostora. Seveda se pri montaži pojavi nekaj prahu, sicer pa je enostavna in opravljena večinoma dnevu ali dveh,”
še pojasni Glavič.
